Krasni dnevi, teden pa se je vlekel in vlekel. Komaj sem čakal, da gremo na sneg. V petek ni zneslo, zato pa v soboto že zgodaj napokava. Karavanke je odjužilo, Pokljuka zabita z biatlonci, ostane Tamar, kjer vlada prava zima...
Že pred osmo je parking pri velikanki povsem poln. Wtf? Vsi se valijo proti Jalovcu, noro. Tamar je res zimski, zasnežen, mrzel, v senci. Super razmera. Ozebnik pa že žari!
Mimo bajte in ko se prebijeva skozi gozd, se pokaže mogočno pobočje z mnogoterimi pikicami. Precej jih je pred nama, še več jih je zadaj. Vsi smo tle!
Tempo di polka do vstopa v Ozebnik (fajna špura, lepo se hodi), tu se okrepčava in odereziva. Booster gel in po štapnah direktno navzgor. Fajn gre (no, mal se matramo), prometa pa ogromno. Sneženi izstrelki frčijo. Izstop iz senčnega lijaka je magičen. Popolno brezvetrje, toplo, poboža te sonce, super razgledi. Počasi še do sedelca, kjer prisedeva med množico zadovoljnih obrazov.
Uživava na soncu, nikamor se ne mudi.
Po kar dolgem guštanju se počasi pripraviva. Zgoraj super, vstop v lijak tudi. Par metrov ožine, potem pa odlična razmera v ozkem hodniku ;). Že zgornji del je vrhunski, spodnji del pa povsem popeglan, dile grabijo, letiiii...
zimski Tamar
Jalovec v soncu
vsi smo tle!
pogled nazaj - vse mrgoli
po štapnah skozi Ozebnik
izstop
je gora in je mož
še mal...
proti sedlu
iz štartne hišice
treba mal počakat, da ga imaš samo zase
mogočen ambient...
in super razmera!
Izvrstna pela! Razmera, da jo vikaš!
Pobočje pod Ozebnikom seveda precej presmučano, čist ob steni se da ujeti še kakšen pas napihančka. Flanke pa kar ne zmanjka! Tik pred gozdom še malo celca, stegna so že pošteno pekla. Potem še prebijanje (s čimmanj podrtimi koli) do bajte, kjer sva si obetala zasluženo pijačo. No, vrsta do šanka je bila daljša kot za hitro testiranje v Stožicah. Hmmm...
Po mehki tekaški v "drsalni pozi" proti avtu - dva rahla klančka sta mi izpila že zadnje moči.
Dolina je že v senci, odrešil naju je ovinek z razgledom nad Podkorenom, kjer sva v zahajajočem soncu končno prišla do zasluženih požirkov mrzlega...
Ja, vrhunsko je blo!
***
Že zjutraj naju je poživilo tole:
"Tovarši in tršice,
ne se čudit, ne se bat,
to njet agresija,
to so igre brez meja!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar