Po najdaljši noči pa zjutraj takoj v hrib. Ni počitka :)
Že na parkingu sva sama, vso pot ne srečava žive duše. Šele na Belski planini ujameva pešaka, da si voščimo Novo leto. Potem pa spet v hrib proti vrhu.
Mi je pa najdaljša noč izpila moči, prav počasi sem se matral do vrha.
Posediva pri kontejnerju, odpreva mini-šampanjec in uživava v tišini. Razgledi so, snega primanjkuje.
Smuka z vrha presenetljivo ugodna, potem malo rukanja po cesti. Skozi gozd mehko, ampak je treba paziti na podrta debla. Od Markljovega rovta pa le še spust po cesti...
Markljov rovt na Novega leta dan
the only way is up, baby!
poskočno...
letimo...
do vrha
snega primanjkuje
kar delaš prvi dan, delaš celo leto ;)
vstop v Avstrijo je kamnit
tale flanka je bila vrhunska
Potem pa hitro domov se še mal naspat!
No, eni so imeli energije še za Smokuškega...
***
"Zimsko jutro hladno gre skoz mene,
Pojejo ptički pesmi pridušene,
Ti pa gola tečeš čez valove
Brez odziva na poglede vse surove."
Ni komentarjev:
Objavite komentar