Svačica, 27.1.2024

 Gledam v petek zvečer (po vaji), kam jo mahnit na lepo soboto. Mikajo me gore nad Mallnitzom, ampak od treh vremenskih je ena s huronskim vetrom. Hmmm... Reskiramo? Omenim to boljši polovici, pa me je samo "grdo gledowa" (res je bila že pozna ura). Nič, gremo tja, kjer od doma vidimo vreme.

Zjutraj čez Ljubelj in v mrzlo dolino Rožentalsko - strogo po omejitvah. Potem še navita cesta in že sva PrMedvedh. Snega skorajda ni, folka pa tudi še ne (ura je glih osmo odbila). Nič, v mrazu se napraviva, peš po prvem asfaltnem klančku in na dile. Cesta na začetku zgleda kar dobra, ampak ni. Kasneje se že gor grede boriva s šodrom in kamenjem. "Dolvn bo previdna" si mislim. Za po gozdu pa tudi ni, je povsem premalo snega.

Na Tratah se odpre pogled, samo dva rineta v Janeževega. Midva po cesti (ki je nad drugim parkingom še precej bolj kamnita!) do dolince Na Jamah. Brrr, kar mraz, prvič to sezono mi otrpnejo lica. V strminco, ki se že od daleč ledeno blešči. Ni pa nikjer nikogar. Špura je lepo potegnjena, ampak brez srenačev ni variante. Kr mal ajsi, ledene plate se svetijo, drugod zgleda spihano in trdo, ostalo pa zaskorjano. 

Prebijeva se na sedlo Vatәlca, tu pa pomladne razmere. Sonce in omehčano. Ujame naju lokalc, ki gre proti Stolu. Mal se pogrejeva, potem pa še v flanko do Svačice. Par ljudi se sonči na vrhu, skočiva še do križa in gledava na obe strani. Najina strminca ledena, pikice napadajo. Prav tako ima Ovčji vrh kar nekaj obiska. V Poden pa prvi že smučajo, ropota k pr norcih...

Počasi se urihtava in po omehčanem slalomirava med ruševjem...

Trate in pogled na Stol

Vajnež s svojimi rižami

ledena strmina proti Svačici

previdno proti sedlu

na sedlu poboža sonce

omehčano proti Svačici

pogled nazaj

kick-turn "u ribo"

v Poden zgleda še bolj ubogo

greben-ska

Ҟozjaҟ inu Švačәca

(vmes pa ena sama ljubezen)

Ja, potem sva pa nazaj na sedlu. Strmina v globoki senci, zgleda trrrrdo!

Zaruživa, rrrropota in trrrrrese, borba!

Probam čist desno (dol gledano), pa je vse zaskorjano. Vmes pa ledene plate in od vetra zlizane flike.

"Trese dile, trese kolena, 

trese notranje organe, 

trese tut možgane!"

Kr matr, potem še izogibanje skalam in ropotanje/razskorjevanje vse do ceste.

Tu nekaj časa gre (z malo previdnosti). No, v bistvu z enim snemanjem pridem do avta - res pa gre za skoraj 3km pešačenja ;)

Per partes je hitreje in manj naporno.

Rezime: "Nije nešto al' čovjeka veseli" ;)

Se pa zato pocrkljava na (polnem!) parkirišču z vso dodatno opremo!

 :)

čakajoč medveda

vse naše ;)

***

"Vem, tega ne rabim razumet

In nama ledenijo solze

Pa bi morale zavret

Ledena, ledena, ledena

Ledena, ledena..."

Koala Voice

Triangel, 21.1.2024

 Ena regeneracijska. Na Zelenico pogledat, če je še vse po starem.

Odgovor: JE!

Zjutraj sicer nisva prav zgodna, ampak vseeno dovolj, da ujameva še zadnji free parking. Ljudje se sipajo. Pešaki, sankači, turaši, skupine, tečajniki, ...ni da ni.

V prvi breg, ki je že navzgor deloval kot minsko polje. Dolina povsem v senci, snega pa kriminalno malo. Vsa melišča so zunaj! Od koče Vrtača kar po servisni in potem naprej do Doma na Zelenici. Tu poboža sonce in pa precej folka. Odvijeva levo in potem po poti do grebena (bolj ali manj sama), tu pa spet procesije. Na vrh, čimbolj na konc, da se urihtava.

Skok čez obilje ruševja in po zvoženem čist pod steno Spodnjega Plota.

Tu med drevesi ujameva par ugodnih zavojev v celcu...

žalostna januarska podoba

procesije do vrha

Begunjščica s pikicami v vseh grapah

To je pa to. Ostalo vse razrito, pod Domom pa že skale in kamenje. Na strminci bivšega smučišča lahko izbiraš - ali kuclijada med ruševjem ali kamnolom! Win-win NOT!

Po cesti pa pravo minsko polje. Priborbala sva do konca, a žrtve niso bile majhne. Vsaj kant nisva potrgala.

Ko prideva na parking (za katerega sva zjutraj mislila, da je povsem poln), je tu vsaj še enkrat več pleha. V dveh vrstah, kar ob cesti, vse zaparkirano.

Hitro se umakneva s ceste v hrib med zasnežene hlode, kjer v miru loviva sončne žarke...

***

"Še zadnjič bom srečn, predno me bo,

razneslo v atome, odneslo v nebo,

že more tak bit, ker folk je res glup,

glavno, da midva sma skup..."

Alo!Stari x Naja

Debeli vrh, 20.1.2024

 Aaaa, končno ga je vrglo!

V petek je kar bogato snežilo. Žal na Gorenjskem najmanj, ampak vseeno je bilo treba na nov sneg. Seveda v varne hribe nad Pokljuko. Ker nisva imela neomejeno časa, sva takoj po "zelo zgodaj pripravljeni lazanji" že šibala na Rudno polje. Snega sumljivo malo, kakšnih 10cm. Na parkingu pred vojašnico pa samo dva avta. Hmm... Se nama je že svitalo, da bova gazila.

Potegneva do prve žičnice in desno na cesto - v snežno belino. Utirava špuro, sneg je povsem suh, ni ga pa prav veliko. Uživava, pokrajina je prava zimska. V prvi strmini naju ujameta dva mladinca in potem menjaje motamo špuro proti Debelem vrhu. Gaženje na quattro pogon ;)

Snega tudi v zgornjem delu ni prav veliko. Ruševje ni pokrito - dodaten element pri utiranju špure. "Bohnedej se prekucnt, se ne morš sam izmotat". Pomatramo se in poborbamo do vrha. Snega je tu nekaj več, razgledi vrhunski! Bo pa treba ujeti pravo linijo med ruševjem. Urihtava se, zahvaliva za pomoč in... jipiii v prvi graben!

hribi nad Pokljuko žarijo v prebujajočem se dnevu

pokljuški smrekored

na polno po cesti

magično

pogled na Draška vrhova

četrti v špuri (na izi :)

"gazilni korak"

na vrhu - pogled proti Mrežcam

užitki v zalitem grabnu

oranje

"ich komme, ich komme"

flanka z Debelega vrha

Ja vrhunsko. Udela sva kar soliden graben s polno svežega, mehkega snega.

Plavanje!

Je pa res, da je treba kar paziti - ni prave podlage in rušje te hitro preseneti. Sem se zapičil v sneg kot že dolgo ne. Ampak, užitki pa nepopisni! 

spodnji del (nad cesto)

za dobrim konjem se praši

Fajn, res. Tudi v spodnjem delu sva ujela kar dobro linijo, sneg je bil še vedno mehak.

Potem pa klasično poganjanje nazaj po cesti. No, tu je bil pa že pravi stampedo - špura naluknjana, toliko pešakov že dolgo nisem srečal na turi. Pa tudi sonce je opravilo svoje - pri žičnicah je že delovalo bolj odjuženo...

Taka kratka & sladka!

Pravi cukrček!

PS

Na parkingu pa masaker - vse zaparkirano, ljudje nervozni v iskanju prostora, noro. So naju zelo grdo gledali, ko sva smehljajoče sedela v prtljažniku s piksno v roki...

***

"Candy, Candy, Candy, I can't let you go"

Iggy Pop

 

Schliererscharte, 13.1.2024

 Auuu, krasen dan se je obetal. 

Avto je registriran, zavarovana sva, bencin je še "ta pocen", vinjeta velja, skratka - vse štima. Nič nisva cincala, kar čez hribe in doline nad Tauerntunnel pogledat.

Okrog osmih pripotujeva do konca doline v Waldu. Na parkingu sva drugi avto (če odštejem dva zmrznjena češka avtodoma). Pričaka naju prijetnih -8 in temu primerno sledi hitra priprava. En ovink peš, da se ogrejeva, potem na dile in po dolini Muhreralm. Dolina je v globoki senci, mal piha, kar mrzlo. 

Snega sicer ni v izobilju, je pa vsaj vse pobeljeno. Razgledujeva se po vrhovih, tihi plan je Kleines Mosermandl, ampak bova videla...

 

Sva prva v smučini, turaša nobenega na spregled. Pri bajtah naju prehitita dva lokalca. Iz sence stopiva na sonce in takoj je življenje lepše. Bela prostranstva in osamljena špura, ki se vije v krnico Urbankar. Sneg suh, je pa ponekod kar spihano, tudi kložasto. Priturava do izravnave z vdolbino (v nemškem opisu piše "mulde") in začudeno opazujeva pobočje pod Kleines Mosermandl - povsem nedotaknjeno, ni posmučano, niti ni špure!? Hmm, noben še ni šel tu gor? Gledava nazaj, Aignerhohe je spihan, tudi na ostalih vrhovih se ne vidi kakšnih sledi.

Lokalca sta urezala špuro v desno, prečka proti Schliererscharte. Ja nič, greva za njima, na polno proti Mosermandlu naju ni mikalo. Sicer pa, lokalci vedno vedo najbolje... 

Dolge prečke kar ni konca, pred "šarto" je še nekaj metrski pas skal in kamenja. Strminca za dol zgleda super, je spihano/zakloženo, ampak kakšna bo pela ne veš, dokler ne probaš.   

Na sedlu (2.212) potegneva še dva naporna kick-turna (nekje 30 višincev) in se ustaviva pri skalah. Lokalca sta šla malo višje in že smučata. Zgleda super, kloža se ravno prav predira in omogoča super smuko.

V strmini se nekako urihtava. Vreme šajba, nebo modro, pod nama snežnobela prostranstva. Skok na strmino in woohoo...

prijeten hlad po dolini Muhreralm

nad bajtami naju poboža sonce

osamljena špura v smeri proti Kleines Mosermandl

ni sledi v krnici Urbankar

pogled na "šarto"...

... in dolga desna prečka

pogled nazaj

pri teh skalah zaključiva

Uuu, gre, pela je fajna, kloža ne moti preveč.

Do izravnave v enem dahu, potem še ena flanka za podpisat. Nižje dol je sonce že opravilo svoje in je krasna smuka po odjenjanem. Nad bajtami pa glisiranje med redkimi macesni po odjuženem. Super!

podpisi 1

podpisi 2

panorama

tut praši se

še bl se praši

sej bi napisal "kokr Kilde" - pa ni ravno posrečena primerjava

v dolino

Ja, vse skupaj prav fajna smučarija. Ko sva se vozila navzdol sva srečala precej ljudi. Špuro so vlekli tudi proti drugim vrhovom (Rettenwand, Permuthwand). Povsod je zgledalo super.

Rezime: Mosermandelj se je ugodno preobrazil v Moserlešnik ;)

Zaključila sva na klopci pri skodlasti hišici, kjer sva s primrznjenima piksnama v rokah lovila zadnje sončne žarke...

***

 

"Oh, it's such a perfect day

I'm glad I spent it with you

Oh, such a perfect day

You just keep me hanging on

You just keep me hanging on"

Lou Reed

Suho ruševje, 11.1.2024

 Mrzlo jutro, na Zelenici pa že poln parking. Po senčni dolini do bajte in potem naprej, na sonce, pod Vrtačo. Krasni pogledi na Zelenjak, Palec,... Sicer spihano, ponekod kar trdo/gladko. Do rame (pogledat k sosedom). Potem kar dobra smučarija navzdol. Za posladek še na Triangel.

Čist navdušena!!!

"Krasno, dobljen dan!"

pod Begunjščico

proti bajti

proti Ruševju

mau že posmučano

veličastno

napadajo tudi Y

pokukat k sosedom

navzdol

vijuge

pa še s Triangla

"Pravljično!" je vedla povedat!

Medtem sem jaz ždel v pisarni in čez lužo vijugal med inventuro izgubljenih partov...

***

"... ko sem sama s seboj..."