Gledam v petek zvečer (po vaji), kam jo mahnit na lepo soboto. Mikajo me gore nad Mallnitzom, ampak od treh vremenskih je ena s huronskim vetrom. Hmmm... Reskiramo? Omenim to boljši polovici, pa me je samo "grdo gledowa" (res je bila že pozna ura). Nič, gremo tja, kjer od doma vidimo vreme.
Zjutraj čez Ljubelj in v mrzlo dolino Rožentalsko - strogo po omejitvah. Potem še navita cesta in že sva PrMedvedh. Snega skorajda ni, folka pa tudi še ne (ura je glih osmo odbila). Nič, v mrazu se napraviva, peš po prvem asfaltnem klančku in na dile. Cesta na začetku zgleda kar dobra, ampak ni. Kasneje se že gor grede boriva s šodrom in kamenjem. "Dolvn bo previdna" si mislim. Za po gozdu pa tudi ni, je povsem premalo snega.
Na Tratah se odpre pogled, samo dva rineta v Janeževega. Midva po cesti (ki je nad drugim parkingom še precej bolj kamnita!) do dolince Na Jamah. Brrr, kar mraz, prvič to sezono mi otrpnejo lica. V strminco, ki se že od daleč ledeno blešči. Ni pa nikjer nikogar. Špura je lepo potegnjena, ampak brez srenačev ni variante. Kr mal ajsi, ledene plate se svetijo, drugod zgleda spihano in trdo, ostalo pa zaskorjano.
Prebijeva se na sedlo Vatәlca, tu pa pomladne razmere. Sonce in omehčano. Ujame naju lokalc, ki gre proti Stolu. Mal se pogrejeva, potem pa še v flanko do Svačice. Par ljudi se sonči na vrhu, skočiva še do križa in gledava na obe strani. Najina strminca ledena, pikice napadajo. Prav tako ima Ovčji vrh kar nekaj obiska. V Poden pa prvi že smučajo, ropota k pr norcih...
Počasi se urihtava in po omehčanem slalomirava med ruševjem...
Trate in pogled na Stol
Vajnež s svojimi rižami
ledena strmina proti Svačici
previdno proti sedlu
na sedlu poboža sonce
omehčano proti Svačici
pogled nazaj
kick-turn "u ribo"
v Poden zgleda še bolj ubogo
greben-ska
Ҟozjaҟ inu Švačәca
(vmes pa ena sama ljubezen)
Ja, potem sva pa nazaj na sedlu. Strmina v globoki senci, zgleda trrrrdo!
Zaruživa, rrrropota in trrrrrese, borba!
Probam čist desno (dol gledano), pa je vse zaskorjano. Vmes pa ledene plate in od vetra zlizane flike.
"Trese dile, trese kolena,
trese notranje organe,
trese tut možgane!"
Kr matr, potem še izogibanje skalam in ropotanje/razskorjevanje vse do ceste.
Tu nekaj časa gre (z malo previdnosti). No, v bistvu z enim snemanjem pridem do avta - res pa gre za skoraj 3km pešačenja ;)
Per partes je hitreje in manj naporno.
Rezime: "Nije nešto al' čovjeka veseli" ;)
Se pa zato pocrkljava na (polnem!) parkirišču z vso dodatno opremo!
:)
čakajoč medveda
vse naše ;)
***
"Vem, tega ne rabim razumet
In nama ledenijo solze
Pa bi morale zavret
Ledena, ledena, ledena
Ledena, ledena..."
Ni komentarjev:
Objavite komentar