*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

24.3.24

Srenjski preval, 24.3.2024

Zunaj vse v cvetju, porezali smo drevje, potem pa poslušam vremensko - najprej naj bi snežilo do 900, pa 800, zvečer že do 500m. Ja, noro! Res se je na začetku noči precej bliskalo, ampak po snegu pa ni prav nič dišalo (smo na 494 nmv).
Zjutraj vstaneva zgodaj, čekiram kamere, nekega silnega snega ni videti!? Nič, izbire sva izločala takole:
- Avstrija predaleč
- Karavanke so bile že prej gole 
- Zelenica se preveč nosi
- Rodica - enako
- proti Zgornjesavski dolini pa bo Pero zbral preveč ljudi, da bi se še midva gužvala na cesti

Ostane torej Pokljuka - ena na izi, pa mal na frišn sneg.
Kreneva zgodaj, Karavanke so dokaj nizko pobeljene. Na Zatrniku še nič, zgleda pa kar megleno. Ker sem na webcam-u videl, da je Na Žlebeh že šajba, sem zračunal, da se bo ravno odprlo, ko prideva v višje nadstropje.

Pri Vojašnici parking skoraj prazen, par turašev pred nama, pa kakšen pešak. Pobelilo je cca. 3cm (!), ravno toliko, da so kopnine pokrite in kamni obloženi. Ob žičnicah se ne bo ravno brezskrbno dol peljalo, si mislim.
Žleb gre na trmo, potem proti Zlatim vodam in desno čez Kačji rob in pod Viševnikom. Jasnine kar noče biti. Hmm? Da bi se uštel - nemogoče ;)

Ko počasi stopicljava za Kačjim robom, pa kar naenkrat - tadaaa - šajba!!! Vsi plani okrog Draškega roba, Selišnika, Debelega vrha odpadejo. Flanka s Srenjskega prevala zgleda fantastično, tle bomo zaorali.
Šibava po špuri, proti vrhu se že mal zapira. Zlezem še do skal, mal traja. Ko se ravno želim urihtati, se pa v trenutku zapre. Grrr... Čakam več kot pol ure, medtem boljša polovica že naredi eno furo. Nič. NIČ! Noče in noče se razkaditi...

In tako se namesto bombastične smuke, kjer vse prši in se kadi, kot firnk previdno odpeljem v difuzno meglo...

na smučišču je pobelilo kopnine

proti Zlatim vodam

takole je bilo za Kačjim robom

potem se pa - ODPRE!

snežno-bela poezija

pogled nazaj

v špuri na Srenjski preval - zgleda fenomenalno

pokazal se je tudi Enoglav (VDV)

pogled navzdol

evo, do tistih skal gor grem - ura 9:18
Gor sem prišel v megli, fenomenalne razmere sva zamudila za 20min
Če bi se vsaj že ta vikend prestavila ura...

tole sem "občudoval" več kot pol ure - ni se zjasnilo :(

takle mamo - tipajoče v difuzi

mau napadamo, ampak nekega užitka pa ni

V megli previdno zavijava navzdol, tudi podlaga je v soncu zgledala precej bolje. Megleno je, ne veš, a pelješ gor al dol. Pripeljeva do izravnave, megla je vse gostejša. Nič, nazaj po špuri, ni druge. Srečava precej ljudi (tudi Svaneti udeleženko, juhuu), noben ne verjame, da je bila še dobre pol ure nazaj šajba. Spustiva se proti Zlatim vodam (ta del med borovci je bil še najboljši), potem pa na vrh Žleba in manjši rodeo z občasnim škrtanjem do žičnice.
Tu spet zelo, zelo previdno - zgleda kot minsko polje. Na polovici zgornje žičnice imam dovolj, dile na ruzak in pešaka. Punca se potrudi povsem do rampe...

Hja, kaj reči? Malce sva zamudila, ampak smučali smo pa. Še dobro, da ni lilo kot iz škafa ;)
Mal posediva, a naju zoprn veter in mraz hitro preženeta iz stolčkov. Sva bila še pred poldnevom doma... na kavču... in TV Pero-fešta v sončni Planici...

***

"Še dobro,
da me tako grdo gledaš,
če ne bi mi še kakšne neumnosti padle na pamet.
In tam jih je že več kot dovolj"

20.3.24

Begunjščica - grapa v SZ grebenu, 20.3.2024

 Situacija je narekovala, da sem na koledarski začetek pomladi pokuril še en dan starega dopusta. Nisem bil čist frej, dopoldne sem moral opraviti še UKC obveznosti. Ampak smo kar hitro zaključili, zato je nemirni duh takoj zavohal popoldansko varianto Zelenice...

Sredi popoldneva že šibava proti Ljubelju. Res je klavrno, vse zeleno, snega nikjer. Na parkingu so trije avti, prikola-bar deluje. Hitro se urihtava (med vsemi kuricami so naju s smučmi gledali kot vesoljca), dile na ruzak in pešaka v breg. Prvi hrib zelen, drugi kopen in kamnit, cesta gravelkasta s posameznimi mikro-jeziki snega. Šele pod Šentancem je sneg, da lahko obujeva dile. Potem v strmino proti Centralni in po desni prečki mimo osamljenega macesna do vznožja grape. Super je, dan počasi ugaša, sama sva. Spokojno. Odereziva se in na začetku po štapnah. Grapa je super zalita, je pa malček splazena po sredini in zato v bunkah. Počivava, pogledujeva navzdol, Zelenica je v senci, Hajnževo se kopa v zadnjih sončnih žarkih. Skupinica šiba proti Centralni, drugače pa nikjer nikogar.
Še mal pihamo in stopimo na greben. Tu pa pobožajo zadnji sončni žarki, ki izginjajo za Triglavom. Nebeško je!

Počakava, da sonce skoraj zaide, potem odpeljeva...

šerpanje proti snegu

sneg se začne šele pod Šentancem

grapa naravnost pred nama

ena z gospo Vrtačo

zoom na grapo

in že pikamo...

...in pikamo

poskus pobega...

...je uspel - prednost 6:38

Snežno beli izstop na grebenčič

pozdrav zahajajočemu soncu

pripravljeni in gremo...

po levi (dol gledano) je mal odjuženo in zaskorjano, po sredini so bunke, po desni pa trrrrdo

smučarija ni nek presežek, večerno vzdušje pa fenomenalno!

tu se zadeva neha...

nazaj v dolino

Smučarija ni nekej wauuu (po levi je zaskorjano in se predira, po sredi so bunke, po desni pa trdo), vzdušje pa WAUUUU! Spokojno, nikjer nikogar. Ko prideš ven iz grape je pobočje speglano, dobro se pelje. Strmina nad kočo Vrtača je lepo odjenjana, ampak kaj, ko gre samo do polovice (pa še to med skalami in ruševjem). Potem spet dile na ruzak in utrujajoče proti avtu.

Počasi se preoblečeva, zmračilo se je, prikola-bar še deluje (nekateri pač pijejo od jutra do večera ;).
"C'est le soir du jour" je rekel Google, midva pa vsa zadovoljna z nočjo proti domu.
Človeka kar pomladi ;)

***

"It is the evening of the day"

&


17.3.24

RD z zamikom, 17.3.2024

 Zaradi objektivnih razlogov smo morali praznovanje malo zamakniti. Ampak nič ne de...

Zagnali smo se v strme planine. Ljudi precej, na parkingu je bilo zaparkirano v štiri vrste (#Prizna-Žigljen). In to popoldne! 
Prisopihamo do koče, se posedemo. Uleti še stari prijatelj, ki je glih "trčkarao" naokoli.

Toplo vreme, hladno pivo, odbite fore, super družba, polna kapa smeha.
Blesteli so (v navedenem vrstnem redu):
prvoaprilski ples v maskah
Janez Bolečina
solo iz WC
jagoda z okusi
zaliti košutnik
podrl tri naenkrat :O
božični piškoti (pred rokom!)
pozabljeni telefon & izgubljeni vejp
velika pljuča, mali mehur

V*R*H*U*N*S*K!

na koncu je skoraj uletel še Šamar

#darile

mala runda - drugi hod

Hrane ni blo, spil smo vse, kar smo dobil ;)
Do tle se spomnim...

Ko sem naslednjič odprl oči, je pa Kajriii z levim horukom izven rakete odločil tekmo. Svašta! 
Sm šu kr spat...

***

"Gvendolina! Kdo je bil, o kdo je bil?
Gvendolina! Kdo je bil, o kdo je bil?"

16.3.24

Rodica, 16.3.2024

 Tokrat so poklicali bohinjski konci. Zjutraj ležerno napokava in podprta z dvojnim kofetom "brziva" proti Bohinju. Je kar popotovanje, v zasedi te pričakajo štiri gradbišča s semaforji. Tudi zeleni val ne pomaga...

V Laškem Rovtu odvijeva na makadam, ki naju vedno preseneti s svojo dolžino. Je pa spokojno, nikjer nikogar, "pa tut vreme sej kr naredu, ajga". Uparkirava tik pod začetkom poti, snega ni za kepo. Nič, bo treba šerpat do planine. 

Sama, zenovsko zlita z naravo, gurava navzgor. Vmes občudujeva stare Medvedjotove sledi. Sva pa po poti naletela na mnoge znane turaške obraze s celega sveta. Na začetku sta za vzdušje poskrbela Latvijec Duhovičijus in Namibijka Mamdile Naroozakh. Prečka je kopna, oziroma rahlo pobeljena za širino pancarja. Naslednje nadstropje nadaljujeva peš, vodstvo za trenutek prevzame Poljak Drobencljavski. Ne zdrži dolgo, korak je prekratek, takoj ga zamenja energična Japonka Napsi Hirana. Kr letimo u breh!

Vsi ne zmorejo ubijalskega tempa, vse bolj zadaj ostaja Tihomir Nosov. Gasa do pl. Suha, kjer se snežna odeja konkretno odebeli. Zgleda pravljično, nikjer nikogar, sneg pa ravno prav odjenjan. Pri vstopu v žleb nama štapne utre Avstrijec Gregor Nafertigg. Za Ulcam spet samotna poezija, spremljevalce pustiva za seboj. V strmini pa se nama takoj pridruži legenda Male Rodice - domačin Pizdimir Kregar (po domače 3.14zda ;)
Ob žolčni debati vztraja z nama prav do vrha. Tu pa končno najdemo turaša, ki sem ga vsaj jaz vsakokrat najbolj vesel - Zmagoslav Z. Matran! 

Ja, super je. Sama na vrh gore, obsijana s soncem, iz Primorske pa se vali fronta. Mal oddahneva, se pripraviva in potem res vrhunska pela! Putrček križan z glisirajočim odjenjancem. 
Vse do Lepe Suhe naju spremlja eden in edini - angleški lord Joyride!

za začetek šerpanje

prečka je malček bela

na planini je snega dovolj

Za Ulcam

proti Mali Rodici

vrh se že kaže

"prepadne" vesine Rodice

dramatična fronta se bliža

proti vrhu

pogled nazaj

obsijana Rodica

priprava preden naju zajame fronta

prištartani...

zoom out

...gasa!!!

nadvrhunsko je!

S pobočje

Z pobočje

za bistre oči - nekdo fura flanko

čista zmaga

kolaž

glisiram!!!

podpisi

Neverjetno kakšna super smučarija. Snega je dovolj, ravno prav je odjenjan in dile glisirajo. Joyride, res. Pa še celo goro imava zase.
Odpeljeva flanko z Rodice, natakneva pse in počasi še na Lepo Suho. Lovi naju poslabšanje vremena, hitro se urihtava in do bajt na planini. Tu je sneg že precej ojužen, kar pregnit, zavoji so težki in noge pečejo. Vseeno se masleno pripeljeva do planine...  

proti Lepi Suhi

zadaj Rodica in grozeča fronta

greben-ska pred spustom

Potem po odjuženem skozi gozd - zelo previdno zaradi številnih skal. Je treba kot po jajcih (svojih)!
Pred prečko sezujeva dile in peš do avta.

Vrhunsko je bilo, Rodica je res kraljica! 
Na stolčkih uživava v samoti. 
Nato naju počasi preženejo prve deževne kapljice...

***

"It's easy to get lost without a sound,
When heavy rain and thunder abound.
And I'm just a shipless sailor looking for some ground."