Tokrat so poklicali bohinjski konci. Zjutraj ležerno napokava in podprta z dvojnim kofetom "brziva" proti Bohinju. Je kar popotovanje, v zasedi te pričakajo štiri gradbišča s semaforji. Tudi zeleni val ne pomaga...
V Laškem Rovtu odvijeva na makadam, ki naju vedno preseneti s svojo dolžino. Je pa spokojno, nikjer nikogar, "pa tut vreme sej kr naredu, ajga". Uparkirava tik pod začetkom poti, snega ni za kepo. Nič, bo treba šerpat do planine.
Sama, zenovsko zlita z naravo, gurava navzgor. Vmes občudujeva stare Medvedjotove sledi. Sva pa po poti naletela na mnoge znane turaške obraze s celega sveta. Na začetku sta za vzdušje poskrbela Latvijec Duhovičijus in Namibijka Mamdile Naroozakh. Prečka je kopna, oziroma rahlo pobeljena za širino pancarja. Naslednje nadstropje nadaljujeva peš, vodstvo za trenutek prevzame Poljak Drobencljavski. Ne zdrži dolgo, korak je prekratek, takoj ga zamenja energična Japonka Napsi Hirana. Kr letimo u breh!
Vsi ne zmorejo ubijalskega tempa, vse bolj zadaj ostaja Tihomir Nosov. Gasa do pl. Suha, kjer se snežna odeja konkretno odebeli. Zgleda pravljično, nikjer nikogar, sneg pa ravno prav odjenjan. Pri vstopu v žleb nama štapne utre Avstrijec Gregor Nafertigg. Za Ulcam spet samotna poezija, spremljevalce pustiva za seboj. V strmini pa se nama takoj pridruži legenda Male Rodice - domačin Pizdimir Kregar (po domače 3.14zda ;)
Ob žolčni debati vztraja z nama prav do vrha. Tu pa končno najdemo turaša, ki sem ga vsaj jaz vsakokrat najbolj vesel - Zmagoslav Z. Matran!
Ja, super je. Sama na vrh gore, obsijana s soncem, iz Primorske pa se vali fronta. Mal oddahneva, se pripraviva in potem res vrhunska pela! Putrček križan z glisirajočim odjenjancem.
Vse do Lepe Suhe naju spremlja eden in edini - angleški lord Joyride!
za začetek šerpanje
prečka je malček bela
na planini je snega dovolj
Za Ulcam
proti Mali Rodici
vrh se že kaže
"prepadne" vesine Rodice
dramatična fronta se bliža
proti vrhu
pogled nazaj
obsijana Rodica
priprava preden naju zajame fronta
prištartani...
zoom out
...gasa!!!
nadvrhunsko je!
S pobočje
Z pobočje
za bistre oči - nekdo fura flanko
čista zmaga
kolaž
glisiram!!!
podpisi
Neverjetno kakšna super smučarija. Snega je dovolj, ravno prav je odjenjan in dile glisirajo. Joyride, res. Pa še celo goro imava zase.
Odpeljeva flanko z Rodice, natakneva pse in počasi še na Lepo Suho. Lovi naju poslabšanje vremena, hitro se urihtava in do bajt na planini. Tu je sneg že precej ojužen, kar pregnit, zavoji so težki in noge pečejo. Vseeno se masleno pripeljeva do planine...
proti Lepi Suhi
zadaj Rodica in grozeča fronta
greben-ska pred spustom
Potem po odjuženem skozi gozd - zelo previdno zaradi številnih skal. Je treba kot po jajcih (svojih)!
Pred prečko sezujeva dile in peš do avta.
Vrhunsko je bilo, Rodica je res kraljica!
Na stolčkih uživava v samoti.
Nato naju počasi preženejo prve deževne kapljice...
***
"It's easy to get lost without a sound,
When heavy rain and thunder abound.
And I'm just a shipless sailor looking for some ground."
Ni komentarjev:
Objavite komentar