Plan za soboto je bil, da jo nekam peljem za Dan žena. Pa naju je presenetil Janko in sva se lotila podiranja stare jablane. Cel dan smo vihteli sekiro, kramp, lopato in motorko. Zvečer sva se ob kozarcu rdečega železa spogledovala, ali bova sploh lahko vstala iz postelje. Da bo musklfiber brutalen pa sploh ni bilo dvoma.
No, spanec povrne moči. Počasi se nekako sestaviva in v prebujajočem se nedeljskem jutru šibava proti Bohinju. V kolonci, precej jih zgleda hodi smučat na Vogel. V Laškem piru, pardon, rovtu, odvijeva na makadam. Spet dolga, prašna in poskakujoča cesta, snega pa nobenega. Na parkingu začuda nisva sama, počasi se otovoriva,
vse je zelenó,
ptički pojó,
midva pa hajdiga na goró
(res poetičnó ;)
Podelava strmince in prečke in na planini pri bajti je vsaj beló. Ohohó, saj nekaj pa bó!
Skočiva v pancarje, v gorkem soncu in svežem vetriču odsrenačiva do vstopa v žleb. Fajn je popeglan, očitno vsi abručajo dol. Gre pa zato gor kot po putru.
Za Ulcam piha, ampak zgleda fajn. Ko se dvigneva okoli Male Rodice se pa sploh pokažejo čudoviti razgledi. Lepo je, lepó, ampak piha pa kar hudó!
Urihtava se, razmera na S zgleda boljša - nežni zapihanček na trdi podlagi. To mamo radi!
Na glavó čez vehtó - woo-hooo!
To je tó!
holcarska ni ajnfoh
Dan žena je tle
Dan mučenikov se bliža...
mal pod planino se začne sneg
pl. Suha je bela 💪
"Ajga, pust pr mir!"
žleb je speglan
izstop v višje nadstropje
strumno proti Mali Rodici
precej podpisov
proti vrhu - piha kar močnó
Raskovca se čudita, kako sva jo poownala ;)
lepa in suha proti Lepi Suhi :)
pogled nazaj na piramido Rodice
švoh zasneženi Bohinjski hribi
z Lepe Suhe proti planini - piha, ampak sva ujela še par zavojev pršiča
konec veselja pod pl. Suha
Wauuu.
Smučarija je bila super.
Z vrha na S po napihančku (spodaj sicer trdo), čez greben na Z stran je precej ropotajoče in razrito (pomrznjene stare smučine z nekaj hudimi luknjami). Spodnji del pa malček odjenjan, se praši in super pela.
Ponovno natakneva pse in do Lepe Suhe. Tu pa navzdol, podlaga se menja - na soncu je že precej težko, v senci pa ponekod še pravi pršič. Borba čez pas ruševja in rahlo cukajoče/glisirajoče do bajte.
Pobereva čevlje (listek je zalegel!) in previdno še malo poforsirava na dilah. Potem se preobujeva, dile na ruzak in zložno do parkinga. Nasmejana okoli glave, prav vrhunsko je izpadlo!
"Kr gut, kr gut" iz gozda odmeva...
***
"Dobro bova jedla
Dobro bova spala
Vse kar je vmes, bi mi danes rada dala"
Ni komentarjev:
Objavite komentar