Debeli vrh, 20.1.2024

 Aaaa, končno ga je vrglo!

V petek je kar bogato snežilo. Žal na Gorenjskem najmanj, ampak vseeno je bilo treba na nov sneg. Seveda v varne hribe nad Pokljuko. Ker nisva imela neomejeno časa, sva takoj po "zelo zgodaj pripravljeni lazanji" že šibala na Rudno polje. Snega sumljivo malo, kakšnih 10cm. Na parkingu pred vojašnico pa samo dva avta. Hmm... Se nama je že svitalo, da bova gazila.

Potegneva do prve žičnice in desno na cesto - v snežno belino. Utirava špuro, sneg je povsem suh, ni ga pa prav veliko. Uživava, pokrajina je prava zimska. V prvi strmini naju ujameta dva mladinca in potem menjaje motamo špuro proti Debelem vrhu. Gaženje na quattro pogon ;)

Snega tudi v zgornjem delu ni prav veliko. Ruševje ni pokrito - dodaten element pri utiranju špure. "Bohnedej se prekucnt, se ne morš sam izmotat". Pomatramo se in poborbamo do vrha. Snega je tu nekaj več, razgledi vrhunski! Bo pa treba ujeti pravo linijo med ruševjem. Urihtava se, zahvaliva za pomoč in... jipiii v prvi graben!

hribi nad Pokljuko žarijo v prebujajočem se dnevu

pokljuški smrekored

na polno po cesti

magično

pogled na Draška vrhova

četrti v špuri (na izi :)

"gazilni korak"

na vrhu - pogled proti Mrežcam

užitki v zalitem grabnu

oranje

"ich komme, ich komme"

flanka z Debelega vrha

Ja vrhunsko. Udela sva kar soliden graben s polno svežega, mehkega snega.

Plavanje!

Je pa res, da je treba kar paziti - ni prave podlage in rušje te hitro preseneti. Sem se zapičil v sneg kot že dolgo ne. Ampak, užitki pa nepopisni! 

spodnji del (nad cesto)

za dobrim konjem se praši

Fajn, res. Tudi v spodnjem delu sva ujela kar dobro linijo, sneg je bil še vedno mehak.

Potem pa klasično poganjanje nazaj po cesti. No, tu je bil pa že pravi stampedo - špura naluknjana, toliko pešakov že dolgo nisem srečal na turi. Pa tudi sonce je opravilo svoje - pri žičnicah je že delovalo bolj odjuženo...

Taka kratka & sladka!

Pravi cukrček!

PS

Na parkingu pa masaker - vse zaparkirano, ljudje nervozni v iskanju prostora, noro. So naju zelo grdo gledali, ko sva smehljajoče sedela v prtljažniku s piksno v roki...

***

"Candy, Candy, Candy, I can't let you go"

Iggy Pop

 

Schliererscharte, 13.1.2024

 Auuu, krasen dan se je obetal. 

Avto je registriran, zavarovana sva, bencin je še "ta pocen", vinjeta velja, skratka - vse štima. Nič nisva cincala, kar čez hribe in doline nad Tauerntunnel pogledat.

Okrog osmih pripotujeva do konca doline v Waldu. Na parkingu sva drugi avto (če odštejem dva zmrznjena češka avtodoma). Pričaka naju prijetnih -8 in temu primerno sledi hitra priprava. En ovink peš, da se ogrejeva, potem na dile in po dolini Muhreralm. Dolina je v globoki senci, mal piha, kar mrzlo. 

Snega sicer ni v izobilju, je pa vsaj vse pobeljeno. Razgledujeva se po vrhovih, tihi plan je Kleines Mosermandl, ampak bova videla...

 

Sva prva v smučini, turaša nobenega na spregled. Pri bajtah naju prehitita dva lokalca. Iz sence stopiva na sonce in takoj je življenje lepše. Bela prostranstva in osamljena špura, ki se vije v krnico Urbankar. Sneg suh, je pa ponekod kar spihano, tudi kložasto. Priturava do izravnave z vdolbino (v nemškem opisu piše "mulde") in začudeno opazujeva pobočje pod Kleines Mosermandl - povsem nedotaknjeno, ni posmučano, niti ni špure!? Hmm, noben še ni šel tu gor? Gledava nazaj, Aignerhohe je spihan, tudi na ostalih vrhovih se ne vidi kakšnih sledi.

Lokalca sta urezala špuro v desno, prečka proti Schliererscharte. Ja nič, greva za njima, na polno proti Mosermandlu naju ni mikalo. Sicer pa, lokalci vedno vedo najbolje... 

Dolge prečke kar ni konca, pred "šarto" je še nekaj metrski pas skal in kamenja. Strminca za dol zgleda super, je spihano/zakloženo, ampak kakšna bo pela ne veš, dokler ne probaš.   

Na sedlu (2.212) potegneva še dva naporna kick-turna (nekje 30 višincev) in se ustaviva pri skalah. Lokalca sta šla malo višje in že smučata. Zgleda super, kloža se ravno prav predira in omogoča super smuko.

V strmini se nekako urihtava. Vreme šajba, nebo modro, pod nama snežnobela prostranstva. Skok na strmino in woohoo...

prijeten hlad po dolini Muhreralm

nad bajtami naju poboža sonce

osamljena špura v smeri proti Kleines Mosermandl

ni sledi v krnici Urbankar

pogled na "šarto"...

... in dolga desna prečka

pogled nazaj

pri teh skalah zaključiva

Uuu, gre, pela je fajna, kloža ne moti preveč.

Do izravnave v enem dahu, potem še ena flanka za podpisat. Nižje dol je sonce že opravilo svoje in je krasna smuka po odjenjanem. Nad bajtami pa glisiranje med redkimi macesni po odjuženem. Super!

podpisi 1

podpisi 2

panorama

tut praši se

še bl se praši

sej bi napisal "kokr Kilde" - pa ni ravno posrečena primerjava

v dolino

Ja, vse skupaj prav fajna smučarija. Ko sva se vozila navzdol sva srečala precej ljudi. Špuro so vlekli tudi proti drugim vrhovom (Rettenwand, Permuthwand). Povsod je zgledalo super.

Rezime: Mosermandelj se je ugodno preobrazil v Moserlešnik ;)

Zaključila sva na klopci pri skodlasti hišici, kjer sva s primrznjenima piksnama v rokah lovila zadnje sončne žarke...

***

 

"Oh, it's such a perfect day

I'm glad I spent it with you

Oh, such a perfect day

You just keep me hanging on

You just keep me hanging on"

Lou Reed

Suho ruševje, 11.1.2024

 Mrzlo jutro, na Zelenici pa že poln parking. Po senčni dolini do bajte in potem naprej, na sonce, pod Vrtačo. Krasni pogledi na Zelenjak, Palec,... Sicer spihano, ponekod kar trdo/gladko. Do rame (pogledat k sosedom). Potem kar dobra smučarija navzdol. Za posladek še na Triangel.

Čist navdušena!!!

"Krasno, dobljen dan!"

pod Begunjščico

proti bajti

proti Ruševju

mau že posmučano

veličastno

napadajo tudi Y

pokukat k sosedom

navzdol

vijuge

pa še s Triangla

"Pravljično!" je vedla povedat!

Medtem sem jaz ždel v pisarni in čez lužo vijugal med inventuro izgubljenih partov...

***

"... ko sem sama s seboj..."

Mrežce, 7.1.2024

Nekam sva nujno morala iti, a kaj, ko je povsod zgledalo čudno. Snežna meja precej visoko, čez spletne kamere se ni dalo dobro naštudirat (da je nov sneg, a ne preveč; da ne piha) in je bilo treba na pamet. Seveda na hrib, ki ga dobro poznava. In tu vskoči Pokljuka.

Zjutraj šibava skoraj v dežju, vse zabito. Hmmm... Zatrnik je zelen, šele pri Mrzlem Studencu so znaki snega, pa še to zelo ubogo. Nič, skozi Kranjsko in mimo Zajavornikov - prva. Potem pa na polno rijeva še do Spomenika. Precej zanaša! Kokr-terencu sva morala na koncu mal pomagat z lopatami, da smo se uparkirali. Zrila sva pa, kot bi bila s Cybertruckom :) 

Urihtava se in potegneva svežo špuro. Nikjer nikogar. V gozdu je snega odločno premalo - že za gor dile ječijo. Potem se priključiva špuri do Blejske koče. Kr piha. Eden je povlekel proti Mrežcam, greva še midva. Se pa tu snežna odeja opazno odebeli. Špura je namotana, ampak če bi bilo treba na polno so pa muke! Veter ne pojenja, tudi vidljivost je slaba. Vse belo.

Na vrhu se zahvaliva "mučeniku" za špuro, se urihtava in navzdol. Frišnega je kar dobrih 30, če bi bila vidljivost, bi bilo vrhunsko. 

Tako pa... igre brez meja!

kokr-terenc

sama pri Spomeniku

idilično...

...a v gozdu ga ni dovolj

osamljena špura proti Lipanci

takle mamo!

proti vrhu

Ja, ja bilo kar nekaj zabave. Strmince niso enakomerno zalite, nekje mal ropota, drugje se vgrezneš v napihanca. In je potem kar mater, da se izkoplješ.

Tudi postavitev je gosta s podrtimi drevesi. Zabava zagotovljena!

Mal naju je desno odneslo (dol gledano) in sva potem morala štamfat nazaj na izravnavo nad kočo. Upam, da sledi niso zavedle preveč ponavljalcev...

Do koče potem mehkobno (vseeno mi je vmes uspelo zakriviti noht, ko se veja ni vdala)... 

Kam?

mal plavanja

gosta postavitev (za bistre oči)

"ooo, kok nogce bubajo!"

Ja, fajn. Zimsko!

V kočo se mal pogret, potem pa pazljivo po cesti (premal snega). Od ovinka dalje pa kot po jajcih, vse gleda ven... Do razcepa sva forsirala, potem pa dile na ramo in do avta.

Zanimivo, še vedno je bil edini na parkingu.

Prave igre brez meja!

***

"Tovarši in tršice

ne se čudit, ne se bat

to niet agresija

to so igre brez meja"

Skakafci

Plesišče in Uskovnica, 1.1.2024

 Neverjetno, kakšno razliko lahko naredi ena sama noč. Resda najdaljša... ;)

Komaj se je iztekel Alfijev silvestrski, že spet šibamo na Pokljuko. Vse je frišno pobeljeno, pravljično. Najprej zagaziva do Plesišča, plan je bil potem naprej preko Konjščice do Uskovnice. No, zameti so bili preobilni, pa tudi prebijanje čez ruševje je bilo naporno...

Nazaj do parkinga in v lahnem drncu proti Uskovnici. Včerajšnja ledena cesta se je spremenila v snežno pravljico. Vse belo!

Z najboljšimi prjatli otvorimo začetek Novega...

pravljično z Rudnega polja

proti Plesišču

Karavanke

ljubezen vsenaokrog

Uskovnica, kot mora biti

Dogodke, ki so sledili, bom zadržal zase. 

Zaključili smo s krompirjevo juho ("po dnu zajemej!") in sarmami...

***

"All is quiet on New Year's Day

A world in white gets underway

I want to be with you

Be with you night and day"

U2

Uskovnica, 31.12.2023

Na Starega leta dan pa, ne glede na vse, tradicionalno na Uskovnico.

Tokrat žalostna, deževna in zelena.

Starega, težkih preizkušenj polnega, smo poslali v zgodovino.

Novega pričakujemo polni upanja...

V dežju sva poknila srebrno, cerkvica je pozvonila, želja pa ena sama - 

"da bi se vse uredilo!"

ledena

deževna

zelena

SREČNO

in

ZDRAVO

v Novem!

***