Zaključek LX praznovanja in Romatenspitze, 23.2.2025

 Ja, evo, odvilo se je še tretje LX praznovanje.

V krasnem dnevu se z najboljšimi prjatli zategnemo na Pokljuko. Ker je sonce že visoko, je temu primerno vse zaparkirano. Ampak General urihta zadevo tik-tak :)

Po škripajočem snegu razigrano proti Uskovnici, vzdušje odlično, obeta se krasna zabava. Pri kapelici se preštejemo, butnemo aperitiv, dva, tri, štiri... piknemo pršut na grisinu in počakamo, da odbije. 

Divje fore, velik smeha, tudi pesem ni manjkala.

Potem do koče, kjer se je nadaljevalo z nezmanjšanim tempom:

hruška

hruška

hruška

šampanjc

šampanjc

hruška

pivo

pelinkovec

pivo

zelje, žganci, klobasa

pivo*

pivo

pivo

štruklji

pivo

luštrek

kofe 

fajront

* tu me je odrezalo

Bila je spet tista izventelesna izkušnja - telo je ugasnilo, duh pa je bil vseskozi prisoten.

Ko kočo zapirajo, se nekako sestavim in potem se hihitajoče valimo nazaj na izhodišče.

"As ti vozu?

Ne, a nis ti??"

Doma sem se počen prebrnil v posteljo in krepčilno odspal 11 ur v kosu. 

Pomagalo je.

Ker zjutraj že šibamo proti Mallnitzu na smučarijo...

Kjer je volja, je tudi pot!

proslava

družba zbrana in razigrana

kladu ni zdržal pritiska (razbijanje hruške)

prvi hod

najbolš žur :D

ko se stemni jo mahnemo nazaj...

Naslednji dan sem bil presenetljivo frišen, ob 7h že šibamo k sosedom. S kombijem do Jamnika, potem v rahlem drncu do Peterbauer hutte. In naprej v hrib.

Gel, da smo ga lažje zmogli in že se veselo objemamo na vrhu pri križu.

Potem pa samo še dooooool...

četica v spodnjem delu

četica v zgornjem delu

vrh!!!

lepo je, lepo

snega ni veliko, a pela je nad pričakovanji

polaganje v dolino

Po cesti se še da (čeprav je bila precej čoftasta) do avta. 

Rehidracija v koči, lama-burgerja še ni na meniju, je bil pač zweizen!

Kaj naj rečem - hvala za VSE, najboljš RD :)

💗💗💗

***

"(Ich will) Ich will, dass ihr mir vertraut

(Ich will) Ich will, dass ihr mir glaubt

(Ich will) Ich will eure Blicke spüren

(Ich will) jeden Herzschlag kontrollieren

(Ich will) Ich will eure Stimmen hören

(Ich will) Ich will die Ruhe stören

(Ich will) Ich will, dass ihr mich gut seht

(Ich will) Ich will, dass ihr mich versteht"

Rammstein

Proti Rodici, 14.2.2025

 Pride dan, ki si ga vzameš zase. 

Ker se je treba marsikaj pogovoriti...

Zjutraj preseneti bela odeja in gosto padajoče snežinke. Ja super, končno zima.

Takoj sem vedel, da grem proti Rodici!

Doma ga še mede, vse je že belo, u Bohin bolj ubogo, vse še zeleno. Ampak snežinke naletavajo.

V Laškem rovtu na zasneženo cesto in na polno. Spodaj ga je par cm, do vrha se ga nabere dobrih "10 and counting". Avto melje, ni pa nikogar. Sam utiram pot.

Na dile takoj od avta, čeprav stare podlage ni in mi je bilo takoj jasno, da bom dol grede nosil. Kamni so pokriti, utiram gaz, čudovito je - vse frišno zasneženo, sneg pa precej suh.

Na pl. Suha začne neugodno pihat, pa tudi vidi se nikamor. Ker manjka vsaj kakšen meter snega je pokrajina povsem spremenjena - povsod ruševje in skale.

Prituram do vstopa v ror, veter se krepi, suh sneg mede povsod. V roru kar nekaj napihanca. Dile na ruzak in "gazi Miško". Se predira do pasu, ampak mi pomaga veter, ki piha po roru navzgor.

Za Ulcam sem upal, da bo zavetrje, a piha še bolj. Vidi se nič, mal se še matram, prestavlja me. Pravi zimski metež, ki briše sledi za mano. Potrudim se do čistine pod Malo Rodico, tu pa obrnem, ker ni imelo več smisla. Pogovoril sem se pa tudi že vse ;)

Nekako nataknem dile, dol zelo tipajoče. Za Ulcam poganjam v protiveter, v roru rahlo plazi, je treba na poskok. Par zavojev v frišnem ujamem nad planino. Od bajte dol se zelo pazljivo prebijam, ko pa ropotanje postane preglasno dile romajo na ruzak. In peš do avta...

(užgal sem 1x na dilah in 2x peš :O

Pri avtu pravljica, nabralo se ga je že skoraj 20cm.

Super!!!

zimska idila

sam samcat proti pl. Suha

v roru ga mede

pravljično na izhodišču

Zadovoljen se vračam domov, vse štima.

Mal počitka, popoldne pa prva (in najhujša) v trilogiji proslavljanja.

BFL derbi, ekipa zbrana, enojni-enojček (en gol ;), osvežitev in potem k Atu. 

Kot v starih časih!

Zabava in filmsko presenečenje!!!

Pojedl & popil smo vse, na koncu še torta!

💗

The Band

The Race

The Cilj

Doma se utrujen zvrnem v posteljo. 

Tko je blo fajn, da me je še dolgo pekla glava...

***

"Enjoy yourself, it's later than you think

Enjoy yourself, while you're still in the pink

The years go by, as quickly as you wink

Enjoy yourself, enjoy yourself, it's later than you think!"

The Specials

Velika Mojstrovka, 8.2.2025

 V počastitev velikega mojstra poezije sva jo mahnila na Mojstrovko. In to na "ta Velko", kot se za Franceta spodobi.

Žalostna zelena podoba naju spremlja skoraj do vrha prelaza. Tam, kjer so ponavadi večmetrske bande je komaj kaj belega. Kriza! Je pa že mal čez osmo precej divje zaparkirano (no, kasneje je bilo še veliko slabše) - skupine, reševalci, pohodniki, "alpinisti", smučarji,... ni da ni. Urihtava se, malce mrzlo brije. Srenače sva nataknila že na štartu in je pomagalo, da sva na dilah prilezla na Vratca. Začetek po Grebencu mal neroden (nazaj grede se sicer še da na dilah), sva dala na rame, potem pa prečka v konto pod Mojstrovkama. In po špuri vse do vrha. 

Je kar pomrznjeno, po pobočju je bril hladen veter in ni prav nič odjenjalo. Da je ob taki zimi vse presmučano in prehojeno niti ni čudno. Na vrhu se razgledava, da pa naju ne bi preveč zazeblo greva hitro navzdol. Po klasiki. Trdo, ropota, poseben užitek je vožnja čez stare pomrznjene smučine, kjer šklempeta prav vse - od gležnjev do zob. Vseeno ujameva par mehkih zavojev, tudi čez ruševje do Vratc se da nekako poabručati. Potem vstop na plaz in v senco, kjer je sneg ostal suh in se je (kljub razritosti) dalo ujeti par mehkih zavojev. Spodnji del pa speglan, brez problema se pripelješ do ceste.

Presenetljivo ugodna smuka glede na snežne razmere.

na plazu

v senci proti Vratcam

po Grebencu

porisana flanka Male Mojstrovke

čudovit dan in ambient 

proti vrhu

priprava

samo še dol!

Spodaj sva se potem komaj odmotala mimo vsega zaparkiranega pleha. 

Tonkina bajta zaprta, sva potegnila kar do doma.

Pozno popoldne pa v generalski družbi k Lakersom (Jezersko) na čudovit in intimen kulturni dogodek.

Na koncu smo bili vsi ena družina ;)

Še dobro, da se nismo preveč "zaplezali v Kočni"... Kanonir bo pa počakal ;)

***

"Nebeško sijejo oči,

ko so sijale prejšnje dni.

Rudeče lica zorno še

cvetejo, ko so préd cvetle.

Se usta smejajo ko préd,

sladkost ni manjši 'z njih besed."

Tantadruj (France Prešeren)

 

Sedlo Uršič in Bela peč, 2.2.2025

 Nekaj nama je ponagajalo zdravje, sva mogla preležat. Danes pa na zrak, razmera na Kaninu je obetala.

Med prvimi z gondolo do Gilbertija (kasneje se je izkazalo, da je bila masovka!) in desno v strmino. Senčno, hladno, ampak sneg pa povsem mehak in suh. Noro. Flanke so izgledale izjemno!

Do sedla Pod Vršiči, kjer se počasi urihtava. Rečemo še par besed z ekipo Rožca, potem pa desno v graben. Woo-hoo!

Sneg perfekten, suh, pela je vrhunska. Malenkost bunk od plazovine ne moti, vseeno pa je treba biti pozoren, ker snega pač ni v izobilju.

Krasna smučarija.

Pod Gilbertijem še enkrat natakneva pse in še na sedlo Bela peč. Tu je sonce sneg že dodobra prijelo, takoj ko stopiš iz sence je neverjetno odjuženo. Gledava na drugo stran, kjer se proti Prevali in naprej valijo trume turašev. Vse črno, kaj takega še nisem videl...

Pricoklava do sedla, počasi se urihtava. Razgledi vrhunski!

Še dol po odjuženem in naprej "turistićki" po smučišču vse do avta.

Dobljen dan!

od koče po globoki senci

kača proti vrhu

pogled nazaj

Pod Vršiči - fantazija

v dolini je še zabasano

pogled iz sedla Uršič na drugo stran (tudi tu so vozili)

woo-hoo v mehkobo

krasen ambient, krasna pela

na sedlo Bela peč povsem druga razmera

dol po odjuženem

vse se vali in kotali ;)

Divje!

***

"Kličem te, kličem

kje volkulja si

Divja sem, divja zver

kakor ti"

ZveN

Vitranc, 25.1.2025

 V dolini je bil dan bolj kisel. Ampak nov material je pa vseeno treba sprobat.

In kje je bolje kot na poligonu v Podkorenu?

štart

Občasno so se skozi nizke oblake prebili redki sončni žarki in naju zapolnili...

Zvečer pa slastna torta!

ČESTITKE!

***

"Zadnje šanse,

ohranjanje osame.

Votlo telo, žarki te zapolnijo,

končno si iz nečesa svetlečega."

Vsemag

Pod Kleines Mosermandl, 19.1.2025

 "Rado ni šu, midva pa še v tretje!"

Vse enako, da ne rečem isto. Vstajanje, pokanje, tunel, cesta, dolina... Ura ista, temperatura tudi -13, samo energija je pešala...

Dan nad Waldom spet prekrasen. Do planine in potem v krnico Urbankar. Tokrat se odločiva, da greva proti Kleines Mosermandl - dokler bo sneg.

Strminca zgleda fletna, proti vrhu pa vse spihano in kamnito. Ustaviva, jaz sem imel dovolj in odpeljeva v dolino.

spet smo tu

Urbankar

tule sva ustavila, do vrha je precej kamnito

pogled navzdol

Smučanje kr u'redu. Zgornja strminca sicer zvožena, a zapihana, se je fajn peljalo. Skozi gozd je pa že precej odjužilo. Mimo planine po cesti, še se da povsem do avta... 

zgoraj

celo flanko sva imela zase

iztek posejan z minami

Zadovoljna se spet ustaviva na Katschbergu. Na kratko, ker neugodno piha.

In nazaj, kjer naju po prihodu iz luknje objame megla...

***

"Zunaj je mraz in notri mi udobno je

A prej al slej pridem ven

Prej al slej pridem ven"

Jure Lesar