Višarje, 24.2.2022

 Za obliž na včerajšnjo polomijo sva izbrala cilj, ki nikoli ne razočara. Niti z razgledi, niti s smučanjem.

Višarje.

Ker sva zgodna, lahko izbirava in parkirava povsem pri izteku proge. Nekaj 100m asfalta in potem lepo po poti skozi Višarski graben. Križev pot tokrat ni bil tako "križev", zdrsavalo je minimalno, pa tudi ljudi ni bilo preveč. Na Višarski planini naju poboža sonce. Še malo kobacanja (za moment tudi snemanja smuči) in že sva pri ograji. Občudujeva poglede na Viš in Montaž (in vse vmes). Tudi Kamniti lovec se ves bel smeji...

Še do znamenja na vrhu, začuda sva skoraj sama. Krasno je.

Počasi se pripraviva in spust - do Jureta na teraso :)

Se je treba okrepčati na tadebeli četrtek!

postaje Križevega pota

pogled proti Montažu

proti vrhu

pozdrav Soncu :)

vedno idilična podoba

pr Juretu je zmanjkal krofov

Hiter namig: dva eura tringelta in vsi kelnerji znajo slovensko (še ta črni ;)

 

Dobre volje se odpraviva po smučišču, kjer je res super razmera. 

Zglajeno & grabežljivo, pravi super-G.

Zmaga!

***

"Siamo fuori di testa ma diversi da loro"

Amaya in Bojan

 

"Najbl bedna ever", 23.2.2022

Tko bedna, da ne bo niti opisa.

Niti slik.

Razen te:

coklarila sva tudi navzdol

Potolažila sva se šele v Dino grill-u

#izpod_peke 

***

Romatenspitze, 12.2.2022

 Prjatli so javili, da je v HB ves sneg odpihnilo. Hmm...
Po kratkem razmisleku smo se hitro spet odločili za Romaten. Tokrat sicer bolj turistično, na izhodišču smo se nabrali okrog 10h. Natlačimo se v kombi (majster nas deveterico utrpa), filing je gruzijski. Ampak paše, "prišparamo" eno uro.

Trije mladeniči in tri mladenke se zaženemo v hrib. Sprva je kazalo, da se nam bo pridružil tudi Albert* (popov), ampak je na srečo hitro obupal. Mal je pomagal tudi vosek...

V čudovitem dnevu lahkotno premagujemo pobočja. Če smo se prejšnjič veselili napihančka, je bil sedaj samo odpihanček. Precej ubogo je zgledalo, veter je opravil svoje.

Potrudimo se do vrha, tu pa je peklensko mrzlo brilo (samo zadnjih 15 višincev) in smo takoj zamrznili. Niti za sliko ni bilo. Križ sem na hitro škljocnil od daleč. Na kožah se spustimo 20m niže, da se urihtamo.

Potem pa iskanje ostankov napihančka za kolikor toliko solidno pelo...

čez tri zelene-lene travnike...

fünf Soldaten zum Romaten

vrh

sibirsko

mal smo pofurali

pa še mal

novi serviserki 

Team Traven M. Ali

Vmes smo ujeli ekipo Alija, ki se je pohvalil z novima serviserkama. Bohve, kwa prpravla??

Ja, ni bilo kakšnega presežka.

Zgornji del iskanje grabnov z napihančkom, mal že zaskorjan. Srednji del poganjanje in iskanje prehodov med travami, zadnja strmina trda (vseeno sem se uspel postaviti na glavo), potem še iztek po cesti. No, lame smo vseeno obiskali!

Potem pa še dolga pot domov...

***

"Dolga pot domov

Hladi me ni več smeha

Ne znam naprej povej mi s kom si lepa"

Siddharta

Kobla, 8.2.2022

Na Kulturneža je treba v hrib! Sploh, če te lep dan kliče...

Že navsezgodaj so naju navdušili borderji - spet dve medalji. Bravo Gloria, bravo Tim!

Noro!

Čist pod vtisom sem hotel kar board napokat za turo :) Dobr, da ga nimam...

Zavijeva v bohinjske konce, mimo Kozjega hrbta (žičnica dela, otroci smučajo, jeeee) na Ravne. Parking leden (sva se sicer kasneje prepričala, da je lahko še bolj ledeno!), nekaj avtov, eni že hodijo. Sonce sveti, sneg pa trd in pomrznjen - spustil ni niti za milimeter. Že po dvojki zdrsava, trojka (ki je bila in je vedno v senci) je pa sploh peklenska. Priborbava do zadnje strmine (ki se šajna v soncu) in natakneva srenače. Nekateri so obračali...

Tudi s srenači precej motoviliva, strmina je res ledena. Na polovici obupam, snamem dile in po nadelanih štapnah pazljivo do vrha. Zgoraj se od silnega ledu vse blešči.

Do hišice, kjer sta za izmučene borce strateško postavljena fotelja - počijeva, se okrepčava in počasi nazaj na dile.

Po strmini ni variante, greva kar naokoli po družinski. No, tudi tu ni prav nič spustilo. Ropota in trese, hrup robnikov je peklenski. Gor hodeči so prestrašeni!

Na srečo gre več ali manj naravnost.

Ledeno, ledeno...

sedeži, že 12 let zamrznjeni v času

(ŠTOS)

mau je zarašen...

...pa fest leden!

zgornja postaja trojke

pogled navzdol

Zgleda so organizatorji progo dobro utrdili in zalili z vodo, vmes pa vbrizgali še galone betona.

Pretresena prihrumiva do žičnice. Tu sicer sije sonce, ampak spustilo pa ni prav nič. Dodatno še vse naluknjano. Trese, premetava, ropota, škripa - občutek je, kot da te bo sezulo. Banzai! Nedvomno splašiva ves živelj in se komaj ustaviva pred cesto. 

Ufff, trrrrrda je bla-a-a-aa... Razmajana sva od gležnjev do zob ;)

 ***

"Ledena, ledena, ledena"

Siddharta

Zelenica, 7.2.2022

 Za še eno Avstrijo je zmanjkalo energije. Sva se naspala in dopoldne na Zelenico. Pihalo je že doma, slutiti je bilo, da bo peklensko. No, ko prideva na Ljubelj je vse prazno, sonce in mal sapice, pa par cm poprha. Ja, kaj reči, super!

Šibava navzgor, ampak že po prvi strmini veter pokaže svojo moč. Do bajte vse bolj prbija, veter se menja, zapira se, mede ga v oči. Neugodno mrzla razmera.

Na vrhu pri bajti (v kotanji) pa kot bi odrezal - veter ugasne. Za zadnjo strmino natakneva srenače, kar se izkaže za zelo dobro odločitev. Na Trianglu spet piha, hitro se urihtava in najprej par m po poledenelem. Potem pa ujameva napihančka (spet!) in fina smučarija.

Na strmini pod bajto je precej odpihano in kar poledenelo, skrajno levo med šavjem uspeva ujeti mehke napihovine. Zadnji del pa samo še karving do avta.

Prav fletno.

začne se v soncu

potem udari veter...

...ki se do bajte samo še okrepi

milina za bajto

Windy Holdener

na vrhu je treba malce peš

urezana mehkobna linija

Hitro domov, kjer ujameva skoke - mešane ekipe. Nora tekma, naši so jih pojedli!!!

ZLATA!

Glede na potek tekme je treba čestitati tudi našim šiviljam :)

Poln zanosa se popoldne prepustim (na pol) aktivnemu spremljanju vseh dogodkov na olimpijadi.

čist me not potegne

***

"We are the champions, my friends"

Queen 

Romatenspitze, 6.2.2022

Včeraj sva se tako navdušila, da je bilo takoj treba zbrat ekipo in še enkrat. V zgodnjem jutru šibamo za Romaten - po skoraj točno dveh letih! Noro, ne morem verjet!

Vožnja po avstrijskih avtocestah je potekala ob nagradni igri "kako obvestiti osebo, ki je izgubila telefon, da se je telefon našel?". Se je uredilo, mi pa smo obujali spomine, oči smo imeli orošene že na cesti v hrib proti Mallnitzu. Snega sicer ni veliko, sploh vrhovi zgledajo precej odpihani, je pa vrglo nekaj svežega. Dolina Tauerntal klasično mrzla, tekaške spedenane, frišn sneg na cesti. Zimsko! Tudi ostalo vse isto - rampa zaprta, kombi fura, parking še prazen, Stockerhütte laufa in - pozor, pozor - omislili so si lame!

Nataknemo dile, za taxi se po gorenjsko ne zmenimo. Cesta do Jamnikove planine se ni prav nič skrajšala. Potem do hiše kmeta Petra kar trdo, spihano, tudi zaskorjano. Po bližnjih vršacih (Greilkopf, Ebeneck, Feldspitz) snega ni ravno v izobilju (odpihan) - smo pa računali, da nas bo Romaten s svojim konkavnim pobočjem razveselila z napihančkom. In, bogami, nismo se motili  :)

Na drugi strani mogočni Geisel sicer kar lepo zalit, levo pod Feldseekopfom pa se je precej odpeljalo :O

Mi pa dalje. Sneg in špura sta mehka, lepo poprhano pobočje pa v svojih nedrjih skriva uživaške zaloge mehkobnega napihančka!

Seveda je treba najprej do vrha, sem se kar matral in rintal kot kamela za živahno karavano.

Ampak je bilo pa dol grede vse poplačano...

po 2 letih spet tle

desno Geisel, levo Feldseekopf (spodaj odpeljano pobočje)

mau je spihano...

...in mau ga manjka

prostranstva

proti vrhu

razgledi z vrha

Izvrstna smuka po mehkem napihancu. Res fenomenalno, smo bili vsi navdušeni, pobočja pa kar ne zmanjka. Veter je očitno zabrisal stare sledi, mi pa smo užitkarsko urezavali nove.

Noro!

  

raketni pogon

praši se, praši

širna pobočja

trojček

smuka z razgledom

butnskala linija

Ob zaključku snega malce zmanjka, mal po travah, ampak to ne pokvari navdušenega vtisa.

Super je blo.

Še halfpipe po cesti mimo sankačev direkt u kočo, kjer se že peni...  

Lama postreže weizen

(PCT jo ne zanima ;)

Butnili smo weizen, se poslovili od lam in začudeno bolščali v spregledan parkomat. Ko smo se pripeli (fasten seatbelts) in po zasneženi pisti vzleteli je stevardesa že postregla s hladnim. Let je bil miren&hiter, uredili smo frizure, da bomo na radarskih slikah res lepi. Pred tunelom pokvarimo avtomat, hitro pobegnemo na našo stran in klobaso zašpilimo pri Dr. Milanu.

Enotno smo se strinjali, da to nam je pa res manjkalo!

***

"Baby, baby moja

Blue, yeah, blue je prava boja

Baby, baby moja

Blue je ona boja

Jedina boja

Oh yes my baby, no

Baby, baby moja

Blue, yeah, blue je tvoja boja

Baby, baby moja, blue je ona boja"

Buldožer

 

Aignerhöhe in Schöpfling, 5.2.2022

 Pa sva se le odločila za eno ogledno v Avstrijo. Mal sva študirala razmere, potem pa... po Tauernautobanh, preverimo Sternspitze, če ne pa v Zederhaus/Wald. Nekaj se bo že pokazalo ;)

Na meji "Drei mal, passt, ja, gut" in že šibava proti Spittalu. Dani se, snega je bore malo. Odvijeva čez Katschberg - do tu novega snega ni. "Zvezdana" (Sternspitze) je čist spihana, potegneva čez Katschberg. Tu se nov sneg začne, naslednjo dolino je snežna odeja že bolj konkretna. Se je pa proti Zederhausu sumljivo zapiralo, sva se že pogovarjala, če obrneva. Na srečo nisva in dan je bil dobljen.

Nekaj po osmi uparkirava na koncu doline v Waldu. Kar nekaj avtomobilov, tudi SLO tablic. Kaže -6, sveže pobeljeno (in odpihano), v glavnem prijetno zimsko jutro.

Po sveži, mehki špuri kreneva proti pl. Muhreralm. Vreme ni bogve kaj, ampak oblaki se počasi predirajo. Pri mostičku odvijeva desno in v "strmino" proti Aignerhöhe. No, vmes pociljava špuro, ki zavije levo. Malce kasneje opaziva dva, ki vlečeta špuro (precej kasneje, doma, prebereva, da sta naši legendi). Špura gre "čez ogromno krnico proti sedlu Taferl Scharte". Vetra je precej, pobočja so povsem zapihana, drugih sledi skorajda ni.

Ker naju do sedla ne vleče preveč, pod Stampferwandom odvijeva ostro desno, se prebijeva čez pobočje in pas trav na izravnavo. Tu v sunkih prbija na mrtvo! Kar premika naju po grebenu, zavetja nobenega. Razgledi pa veličastni. Nekako se pripraviva, zapneva dile. V takem vetru je to kar izziv. Čez pas trave kot start na Streifu - naravnost in na  glavo. Potem pa... poezija! Super napihanček, pobočja (danes) še nedotaknjena, vrhunska (ampak res vrhunska) pela. Sneg iz družine mehkobni napihanček. Dile kar plavajo.  Wau!

V spodnjem delu, kjer veter pojenja, je sicer rahla skorjica, ki pa ne moti preveč. Šele tu opaziva, koliko ljudi je na pobočju (sama pri vzponu nisva srečala nikogar).

Še par mehkih zavojev in zaključiva na planini pri mostičku...

proti pl. Muhreralm

na levi dominira Weißeck, na desni pa Mosermandlna

(vse že presmučala :)

proti vrhu Aignerhöhe veter podivja

prebijanje čez trave

takle mamo!

na levi je Stampferwand (2.342)

na desni pa Weißeck (2.714)

zapihano pobočje

in prašenje po... 

mehkobnem napihančku

dile gredo kar same

Woo-hoo. Čist navdušena. V dolini ni vetra, sonce, prfektn. Mal se okrepčava, še enkrat nalimava pse in še na drugo stran - na Schöpfling. Uživaško meljeva špuro, povsem se je razjasnilo. Je že posmučano, ampak so takšne širjave, da ni težko najti nedotaknjenih predelov. Proti vrhu se veter spet krepi, povsem na ramo se je treba mal pomatrat čez vehto. Potem pa spet ena sama uživancija po mehkem snegu.

Jiiiiiihhhaaaaaa!!! 

proti rami Schöpflinga

zaključni vzpon

pod vehtami

vehta-team

rišemo po belini

Perfektno do planine. Potem samo še po cesti in to skoraj do avta. Lep dan sva ujela.

Pred avtom pa stole ven in si privoščiva enega iz prtljažnika. Sej je blo mraz, ampak pasal pa je.

Domov grede sva potem na Hitradio Ö3 ujela, da imamo dve olimpijski kolajni - Urša zlata, Nika bronasta!

Čestitke!

Dobljen dan v vseh pogledih!

*** 

No, ne v čisto vseh:

Dragi Marko, parada se bo naprej žal odvijala brez tebe...

"Gre parada v nepovzetje, pa-pa-pa,

tukaj pa ostaja smetje, pa-pa-pa.

Pa-pa-pa-pa-pa-parada-rada-rada

pa-pa-pa-pa-pa-parada-rada-rada"

Marko Brecelj