Včeraj sva se tako navdušila, da je bilo takoj treba zbrat ekipo in še enkrat. V zgodnjem jutru šibamo za Romaten - po skoraj točno dveh letih! Noro, ne morem verjet!
Vožnja po avstrijskih avtocestah je potekala ob nagradni igri "kako obvestiti osebo, ki je izgubila telefon, da se je telefon našel?". Se je uredilo, mi pa smo obujali spomine, oči smo imeli orošene že na cesti v hrib proti Mallnitzu. Snega sicer ni veliko, sploh vrhovi zgledajo precej odpihani, je pa vrglo nekaj svežega. Dolina Tauerntal klasično mrzla, tekaške spedenane, frišn sneg na cesti. Zimsko! Tudi ostalo vse isto - rampa zaprta, kombi fura, parking še prazen, Stockerhütte laufa in - pozor, pozor - omislili so si lame!
Nataknemo dile, za taxi se po gorenjsko ne zmenimo. Cesta do Jamnikove planine se ni prav nič skrajšala. Potem do hiše kmeta Petra kar trdo, spihano, tudi zaskorjano. Po bližnjih vršacih (Greilkopf, Ebeneck, Feldspitz) snega ni ravno v izobilju (odpihan) - smo pa računali, da nas bo Romaten s svojim konkavnim pobočjem razveselila z napihančkom. In, bogami, nismo se motili :)
Na drugi strani mogočni Geisel sicer kar lepo zalit, levo pod Feldseekopfom pa se je precej odpeljalo :O
Mi pa dalje. Sneg in špura sta mehka, lepo poprhano pobočje pa v svojih nedrjih skriva uživaške zaloge mehkobnega napihančka!
Seveda je treba najprej do vrha, sem se kar matral in rintal kot kamela za živahno karavano.
Ampak je bilo pa dol grede vse poplačano...
po 2 letih spet tle
desno Geisel, levo Feldseekopf (spodaj odpeljano pobočje)
mau je spihano...
...in mau ga manjka
prostranstva
proti vrhu
razgledi z vrha
Izvrstna smuka po mehkem napihancu. Res fenomenalno, smo bili vsi navdušeni, pobočja pa kar ne zmanjka. Veter je očitno zabrisal stare sledi, mi pa smo užitkarsko urezavali nove.
Noro!
raketni pogon
praši se, praši
širna pobočja
trojček
smuka z razgledom
butnskala linija
Ob zaključku snega malce zmanjka, mal po travah, ampak to ne pokvari navdušenega vtisa.
Super je blo.
Še halfpipe po cesti mimo sankačev direkt u kočo, kjer se že peni...
Lama postreže weizen
(PCT jo ne zanima ;)
Butnili smo weizen, se poslovili od lam in začudeno bolščali v spregledan parkomat. Ko smo se pripeli (fasten seatbelts) in po zasneženi pisti vzleteli je stevardesa že postregla s hladnim. Let je bil miren&hiter, uredili smo frizure, da bomo na radarskih slikah res lepi. Pred tunelom pokvarimo avtomat, hitro pobegnemo na našo stran in klobaso zašpilimo pri Dr. Milanu.
Enotno smo se strinjali, da to nam je pa res manjkalo!
***
"Baby, baby moja
Blue, yeah, blue je prava boja
Baby, baby moja
Blue je ona boja
Jedina boja
Oh yes my baby, no
Baby, baby moja
Blue, yeah, blue je tvoja boja
Baby, baby moja, blue je ona boja"
Ni komentarjev:
Objavite komentar