*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

5.2.22

Aignerhöhe in Schöpfling, 5.2.2022

 Pa sva se le odločila za eno ogledno v Avstrijo. Mal sva študirala razmere, potem pa... po Tauernautobanh, preverimo Sternspitze, če ne pa v Zederhaus/Wald. Nekaj se bo že pokazalo ;)

Na meji "Drei mal, passt, ja, gut" in že šibava proti Spittalu. Dani se, snega je bore malo. Odvijeva čez Katschberg - do tu novega snega ni. "Zvezdana" (Sternspitze) je čist spihana, potegneva čez Katschberg. Tu se nov sneg začne, naslednjo dolino je snežna odeja že bolj konkretna. Se je pa proti Zederhausu sumljivo zapiralo, sva se že pogovarjala, če obrneva. Na srečo nisva in dan je bil dobljen.

Nekaj po osmi uparkirava na koncu doline v Waldu. Kar nekaj avtomobilov, tudi SLO tablic. Kaže -6, sveže pobeljeno (in odpihano), v glavnem prijetno zimsko jutro.

Po sveži, mehki špuri kreneva proti pl. Muhreralm. Vreme ni bogve kaj, ampak oblaki se počasi predirajo. Pri mostičku odvijeva desno in v "strmino" proti Aignerhöhe. No, vmes pociljava špuro, ki zavije levo. Malce kasneje opaziva dva, ki vlečeta špuro (precej kasneje, doma, prebereva, da sta naši legendi). Špura gre "čez ogromno krnico proti sedlu Taferl Scharte". Vetra je precej, pobočja so povsem zapihana, drugih sledi skorajda ni.

Ker naju do sedla ne vleče preveč, pod Stampferwandom odvijeva ostro desno, se prebijeva čez pobočje in pas trav na izravnavo. Tu v sunkih prbija na mrtvo! Kar premika naju po grebenu, zavetja nobenega. Razgledi pa veličastni. Nekako se pripraviva, zapneva dile. V takem vetru je to kar izziv. Čez pas trave kot start na Streifu - naravnost in na  glavo. Potem pa... poezija! Super napihanček, pobočja (danes) še nedotaknjena, vrhunska (ampak res vrhunska) pela. Sneg iz družine mehkobni napihanček. Dile kar plavajo.  Wau!

V spodnjem delu, kjer veter pojenja, je sicer rahla skorjica, ki pa ne moti preveč. Šele tu opaziva, koliko ljudi je na pobočju (sama pri vzponu nisva srečala nikogar).
Še par mehkih zavojev in zaključiva na planini pri mostičku...

proti pl. Muhreralm

na levi dominira Weißeck, na desni pa Mosermandlna
(vse že presmučala :)

proti vrhu Aignerhöhe veter podivja

prebijanje čez trave

takle mamo!

na levi je Stampferwand (2.342)

na desni pa Weißeck (2.714)

zapihano pobočje

in prašenje po... 

mehkobnem napihančku


dile gredo kar same

Woo-hoo. Čist navdušena. V dolini ni vetra, sonce, prfektn. Mal se okrepčava, še enkrat nalimava pse in še na drugo stran - na Schöpfling. Uživaško meljeva špuro, povsem se je razjasnilo. Je že posmučano, ampak so takšne širjave, da ni težko najti nedotaknjenih predelov. Proti vrhu se veter spet krepi, povsem na ramo se je treba mal pomatrat čez vehto. Potem pa spet ena sama uživancija po mehkem snegu.
Jiiiiiihhhaaaaaa!!! 

proti rami Schöpflinga

zaključni vzpon

pod vehtami

vehta-team

rišemo po belini

Perfektno do planine. Potem samo še po cesti in to skoraj do avta. Lep dan sva ujela.
Pred avtom pa stole ven in si privoščiva enega iz prtljažnika. Sej je blo mraz, ampak pasal pa je.
Domov grede sva potem na Hitradio Ö3 ujela, da imamo dve olimpijski kolajni - Urša zlata, Nika bronasta!
Čestitke!
Dobljen dan v vseh pogledih!

*** 

No, ne v čisto vseh:
Dragi Marko, parada se bo naprej žal odvijala brez tebe...

"Gre parada v nepovzetje, pa-pa-pa,
tukaj pa ostaja smetje, pa-pa-pa.

Pa-pa-pa-pa-pa-parada-rada-rada
pa-pa-pa-pa-pa-parada-rada-rada"
  


Ni komentarjev: