Debeli vrh, 15.4.2023

 Neverjetno!

Sredi aprila ga je butnilo 40 centimov, na Voglu celo 55. Ponekod še več!

Noro. Valjda je treba takoj it pogledat ;)

Seveda je razmera botrovala previdni izbiri ture - v visokogorje ne gre rinit, izbereva preizkušeno varianto nad Pokljuko, ki se je vedno izkazala za varno izbiro.

Na parkingu sumljivo malo avtomobilov, pa še to vsi razen enega zasneženi. Jbg, vlekla bova špuro očitno. Mal sva se bala, da se nama bo pridružil Albert (*Popov), ampak je na srečo ostal v dolini :D

Kreneva torej v nov sneg, do žičnic je še bilo, potem odvijeva desno na gozdno cesto, kjer gre že na polno. Novega je kar med 20-30cm že spodaj...

Gaženje se nadaljuje, za odcepom za Debeli vrh (prva strminca) že kar ornk piham. Težka bo, težka. Nekako se prebijeva nad gozdno mejo, malo se zapira, ampak vseeno zgleda prfektn. Sama sva, vse nedotaknjeno. Samo snežna belina...

Malce kasneje sicer opaziva še dva, ki pa ne gresta do vrha.

Mal počijeva, naredim še klasični "urinski prerez" - plasti so sprijete v globino, nisem jih pa preplozal. Spet dilema - je vrglo toliko novega ali je bilo premalo Guinnessa včeraj?? 

"Šibava" še v zaključni klanec. Tišiva na vrh. Naporno je, matram se, kljub temu držim odlično drugo mesto ;). 

In evo... zgazila "sva" ga!!!

No, zgazila ga je, jaz sem zadaj dodal samo zvočne efekte - pihanje in piskanje kot pokvarjena parna lokomotiva.

Na vrhu se urihtava, novega je čez koleno. Mal se zapira, zato kar hitro pičiva navzdol. 

Ni sicer pršič, je bolj gost in malček premočen, ampak pela je vrhunska!

Brez dna!!!

na polno!

tko to zgleda, prjatli!

Dobri duh je vedno z nama

v strminci že piham

pod Selišnikom

pogled naprej - poskus pobega

glavnina zadaj (5:34)

to je ta mladost - en korak, en višinc!

zadaj meljemo bolj počasi...

na vrhu ga je čez koleno

(pa niso glih kratke noge ;)

pogled navzdol - tle bomo zaružili

in že plavamo

woo-hoo

triptih strmince

za bistre oči

odprta postavitev

tudi spodnji del na polno

en sam užitek

tu noge že pečejo...

za las!!!

še zadnja prelomnica

Ja, noro, kera smučarija sredi aprila!

Vrglo ga je toliko, kot ga ni celo sezono. Res sva ujela.

Moram pa povedat, da sem se *zelooo* matral. Gaženje, čeprav drugi, je bilo naporno, udiralo se je in sneg se je limal na smučke. Me je čist izmučilo, zgaran sem bil ko ps! Enostavno preveč, šlo je v rdeče... in še čez!

Takrat pa prestopim v temno cono in v meni izbruhne druga plat. 

Ta divja, zajebana... Ni fajn... sploh za spremljevalce...

***

"I'm a real wild one and I like a wild fun

In a world gone crazy, everything seems hazy, 

I'm a wild one

Ooh, yeah, I'm a wild one"

Iggy Pop

Velika noč, 9.4.2023

 Po hektičnem tednu v pisarni sem komaj čakal praznike. V petek "out of office" in "off-grid". Ne gre drugače, ker suportiramo vse celine, se igra vrti 24 ur na dan.

V petek po dolgem času na petkov derbi. BFL v vsem svojem sijaju, prav pasal je. Sobota je bila deževna in dosti časa za pripravo Velikonočnih jedi. V nedeljo pa tradiciolnalno - pride ožja žlahta, otroci se vrnejo iz daljnih krajev. Miza se je šibila, zajtrk je bil obilen. Vseeno nas to ni odvrnilo, da smo potem za južno snedli še Štefani in torto (zapozneli rojstni dan). Treba se je dobro podložit, da nas poleti ne bo zeblo na plažah ;)  Polnih trebuhov mal počijemo, popoldne pa obiski in igranje...

V ponedeljek se je naredil čudovit dan, sonce je vabilo na sneg, pa tudi vse šunkaste obroke je bilo treba predelati. Mahnemo jo na Pokljuko. Cesta ponekod snežena, butnilo je par cm frišnega, puhastega. Proti Uskovnici je bilo prav pravljično. Začuda ljudi ni bilo veliko, pri cerkvici smo bili sami. In uživali...

Doma smo potem nadaljevali z rezanjem pod kotom, še prej pa sem osedlal zverjasca Edija in otvoril kolesarsko sezono. Brez (rahlega) tišanja po snegu spet ni šlo...

Zajc ima vse pod kontrolo

proti Uskovnici

Pokljuške princeske

precej nevarnosti preži na poti!

je pa prva pomoč takoj pri roki

proti Uskovnici

čudovit dan s snežnim poprhom

zimsko je

Ali bi bil navdušen: Krasna VTS linija!

pri Cerkvici

prebujajoča pomlad s svojimi barvami - modro/belo/zeleno

Bohinjski konci

kam nas vodi pot?

panorama proti Mišeljskemu koncu

na Ledenih tratah zima še vztraja

Edi se na ogled postavi

Lepo smo preživeli praznike in napolnili baterije. Če kdaj, naj bo letos ta Velika noč začetek novega upanja!

Še majčkena vinjeta - na radiu (ko smo se vozili s Pokljuke) so se spomnili najboljših instrumentalnih pesmi. Naj dodam še svoj izbor k umetnosti hrupa...

*** 

Peter Gunn

The Art of Noise featuring Duane Eddy

Rodica, 2.4.2023

 Rabil sem en dan počitka (pod dekco ;), da sem se ogrel od petkove Rodice. Napralo in napihalo me je, kot že dolgo ne. Smučarske hlače pa kot nove, tako jih je oribalo.

Soboto smo vnovčili za praznovanje častitljive obletnice. Po dolgem času spet žlahta na kupu, super je bilo. Presežek pa gruzijska (Tiflis) hrana, ki nas je razvajala celo popoldne. Da o vinu sploh ne govorim...

Še zjutraj sem bil prijetno sit, ampak je treba ob 6 auf. Zapečem osso buco, dam v posodo z zelenjavo in slow-cook v ror. Južna fertik, še 5 ur rabi.

Da ne gledava v pečico, kako se hrana dela, potegneva spet do Bohinja in naprej za Rodico. Razmera povsem drugačna kot v petek. Neverjetno, ampak ves ta moker in pregnit sneg je stisnilo in pomrznilo. Danes je skorja, ki drži smučarja. Hodi se fajn, tik-tak sva na planini (tokrat res Suha ;) in potem naprej skozi žleb. Zadnjih 20 višincev peš. Potem pa Za Ulcami s srenači lepo počasi navzgor. Super se hodi, veter je poglihal terene, pomrznjeno, čez pa je nametalo nekaj stiropora. Tokrat sem vsaj videl, kam grem. In tudi vso okolico.

Na vrhu se urihtava, iz Primorske se vali deževen oblak, zato jo kar urno ucvreva v dolino...

spet trogamo

Pl. Suha zgleda bistveno bolje kot v petek

žlebčkanje

Za Ulcam

prostranstva Rodice

 

pogled nazaj

proti vrhu

Malemu Raskovcu se je odpeljalo ;)

pogled proti Mali Rodici

spet na vrhu

z vrha trdo, ampak na stiroporu odlično grabi

smučanje po robu piramide

utrip strmine 1

utrip strmine 2

gasa

karvanje v dolino

Wow. Smuka nepričakovano prav vrhunska. Sicer trdo, spihano, ampak zgornji sloj je bil stiroporast in so kante odlično grabile. Super pela vse do pl. Suha!

Potem še rodeo skozi bukovje - obenem se moraš izogibati drevesom in kamnom in ne smeš preveč spustiti. Pred prečko pa dile na ruzak in žvižgajoče do parkinga, kjer že čakajo stolčki in ta hladna dva...

do avta

Zadovoljna se vračava domov, kjer je ror ravno opravil svoje delo in omehčal meso, da se je kar topilo v ustih...

***

"Šetala se, gori doli"

Ana Vipotnik

  

Rodica, 31.3.2023

 Frej petek je zmeraj fantastičen. Tudi če je vreme turobno in deževno.

Zjutraj dva kofeta, potem pa solo proti Bohinju (punco mi je vzela zobna miška). Padalo je celo pot, sem se pa čudil silnim zaporam in delu na cesti. Počasi gre, počasi.

Za Laškim rovtom levo na makadam. Cesta je kopna do vrha, začuda tudi ni preveč razsuta.

Na parkingu kr dobr pada, sem edini. Navlečem te silne nepremočljive layerje in za povrh še norveško palerino. Da se mal zaščitim.

Dile na ruzak (ker snega do prve strmine ni) - sem sprobal to diagonalno tehniko nošenja. Ful bl simpl & lažje, seveda, če imaš dovolj moči. Ker jo nimam, je bilo enako matranje...

Lomastim s pancarji do prve strmine, dež me pere, sneg moker v globino. Odločim se, da grem peš kar do Suhe. Nikjer nikogar. Samo medvedka me opazuje iz brloga in brunda naraščaju "Poglej te dvonoge opice, še v takem vremenu gor rinejo." In navrže "Starega, postanega in mokrega mesa se ogibaj, so bolj zdravi vršički!". Vegi medoti, morš mislt...

Gazim naprej, a ne po špuri. 

No dobr, mogoče malo. Eh, kr precej. A jbg v bistvu skoz...

Ampak se ne predira, ne uničujem. 

No dobr, mogoče malo. Eh, kr precej. A jbg v bistvu skoz...

Priguram do planine, Suha poimenovane - tokrat se je povsem izneverila svojemu imenu. Dež neusmiljeno pada, dodatno še močan veter. Rinem naprej, skozi žleb, sneg je pregnit. Hodi se sicer dobro, a kaj, ko te veter kar prestavlja. Za Ulcami pa dodatno še megla in mlečna difuza. Na srečo je potegnjena stara špura (ki jo vidim samo meter pred sabo) in tako sledim do Male Rodice.

Tu je veter orjaški, palerino mi suva čez glavo, vidi se nič. Izgubljen v času in prostoru sledim špuri, se ogibam snežnim luknjam in upam, da bo veter ugasnil. No go. Končno pridem na vrh, moker kot miš, prezebel in prepihan. Premočen do kože, roke odrevenele. Nekako se urihtam, pogledam tisti meter v smeri proti dol in si mislim - tole bo pa bl vodna smučarija...

Štart v tihem deževnem dnevu

Pl. Suha - ne bi reku ;)

tkole je zgledalo

v hudem vetru z Rodico v ozadju

pogled proti vrhu

pa nazaj proti dolini

tole je edino, kar sem gledal dve uri

na vrhu - arktično

Ker se ni videlo prav nič, sem se nazaj fural kar po špuri. To je bila edina varianta, da še kdaj pridem v dolino. Res tipajoče se pajsam navzdol, nisem sestavil treh zavojev. Sneg povsem razmočen in gnil, ne vidiš kam greš, niti a gre dol al gor...

Še najboljša sekvenca je bila skozi žleb nad planino.

V gozdičku pred planino naletim na frišne, ogromne medvedove sledi. Še to! Nisem jih niti slikal, samo urno v dolino - brez postanka na Suhi. Ni me snedel, očitno je bil iz one veganske družine ;)

V avtu sem našponal gretje in šele po pol ure sem se toliko ogrel, da sem odpeljal. Kera razmera!

Kraljica se je tokrat pokazala v povsem drugačni luči.

Ampak blo je pa fajn...

***

"Čim opaziš

Da si vsaj malo

Da si vsaj malo drugačen

Pazi! Pazi!

Bodo rekli tvoji mami

Da rabiš pomoč"

Jure Lesar