Ojstrnik, 2.3.2024

 Čudno jesensko vreme (na začetku marca!) naju vzpodbudi, da greva pogledat razmero na zadnjega dvatisočaka Karnijcev. Iz Ukev se za 5eur hitro dvigneva po namotani cesti. Ovinkasta cesta (ne)pričakovano pospeši tudi prebavo :) Na Sanažet "mal počijeva" in zajameva zrak. Hitro dalje, vse do zadnjega parkinga. Prazno, samo en avto pred nama - je pa pešak. Ma sicer psa, ampak j*biga, ne more biti vse idealno ;)

Po cesti drsava proti koči Nordio-Deffar. Cesta je bela (Strada bianca) s par gravel odseki. Sneg pa hudo ojužen. Do sedla Lom je shojeno, se niti ne predira, nad Dolinco pa že druga pesem. Ko zaorjeva v strmino se takoj pokažejo prave lepote - špura se predira, mal zdrsuje. Pa še nekdo jo je potegnil skoraj navpično, ne sede mojim "od fuzbala utrujenim" nogcam. Namotana je čist v desno, je kar borba skozi gozd. Nekako se privlečem na greben (precej sem se moral bodriti z vzkliki), tu naju zagrne megla.

Še par minut, prideva do vrha, razgledi nikakvi, morala na psu, psi pa še na dilah... 

Sklanjam se enako težko kot množinski samostalniki (pa še s "pljučami" globoko diham vmes ;).

Počasna priprava, dva še uletita (nisva edina ubrisanca očitno ;), zategneva pancarje, potem pa se zagledava v mlečno pobočje.

Vidi se nič, niti roba, ampak "mora biti neka pot dol s tega". 

Je treba na Jimija - direkt z ogromno občutka in nepredvidene improvizacije!

Naša Puanina - na Sanažet

Strada bianca (3rd gravel sector)

Nordio-Deffar

v težki, predirajoči se špuri...

...se kar matrava

v preži "na veho" gre lažje ;)

Ojstri rob

proti vrhu

(back camera view)

tihožitje

Ko se zvrneva čez rob, naju pričaka presenetljivo super razmera. Sneg kar suh, lepo popeglano, fajna pela. Ampak ne traja dolgo. Še pred drevesi naju pričaka težkokategorni južnjak in ni ga asa, ki bi tu lahko nizal elegantne zavoje (no, mrbit Ali M., če bi šu zraven).

Kar muka, skačeva, cuka, predira se - ampak hej, smučamo!!!

Spodnji del je še za par kategorij slabši, gnilo in dokaj neužitno...

do prvih dreves gre fajn...

se da napadat ;)

odjuženi težkokategornik

(ki ga suvereno reže frišna lahkokategornica ;) 

nagibanje proti dolini

Dolinca alm

Ja, ja, nas je kar zmatral. Spodaj prečiva po obronkih gozda, totalno pregnito. Ujameva cesto, kjer se da samo po špuri (drugače cuka in ustavlja). Mal še poganjanja do sedla Lom, potem pa na Strado bianco, mimo koče proti parkingu. Se kar da, par "gravel" odsekov je treba podelat z veliko občutka & mehkobe...

Na koncu še v počasnem posnetku po senožeti do avta. 

To je to!

Babi pospravlja

Deda je opravil svoje

Na stolčkih modrujeva, da konec koncev niti ni bilo tako slabo.

Edin rebrca pojejo svojo pesem - sem jih kar dobro "naštamfal"...

In kaj je najlepše?

Ko se pripelješ domov in te pričaka narejeno kosilo (hvala, Babi!!!), se napokaš do vratu, zavališ na kavč in z napol zaprtimi očmi pod dekco gledaš, kako jih Pogi šola na Strade bianche.

Ja, radi imamo te "bele ceste"...

  ***

"There must be some kind of way outta here

Said the joker to the thief

There's too much confusion

I can't get no relief"

Jimi Hendrix

Mesnova glava, 25.2.2024

"Gvava je poklicava!"

In temu se nikakor ne da upreti...

Še bolj zgodaj kot včeraj brziva na Pokljuko. Sva med prvimi, par jih je šlo pred nama. Sva pa veselo presenečena - od včeraj ga je še mal vrglo. Super, prava snežna pravljica.

No, ob žičnicah je vse razrito, tudi žleb je kar dobro prehojen in presmučan. Je pa šura fino gladka, psi tečejo, fajn se hodi. Na Plesišču odvijeva levo, na Hrustnik. Prva in edina. Če včeraj nisva bila prepričana, ali odfurati na Konjščico, danes ni dileme. No, malček jo je, ker na Viševniku zgledajo fenomenalne razmere. Po trenutku obotavljanja se vseeno odločiva za prvotni načrt. V soncu se pripraviva, megla se začne dvigovati iz obeh strani, midva pa zaruživa skozi ruševje v mehak pow. Zabava zagotovljena!

   Skozi gozd je kar pestro, precej se je zaraslo. Jasa nad Konjščico pa super, čeprav je sneg že bolj mokre strukture. Pri Sirarni natakneva pse in v breg na drugo stran. Na polno, kar z zapetimi pancarji in na ski :)

Vreme se menja - oblaki, megla, sonce - je pa pravljično. Nikjer nikogar, tišina, sneg na smrekah poudari zimsko idilo, uživanje.

Špuro potegneva ob potočku (no vleče jo znana manekenka Gazibaba ;) in si puščava najlepše dele nedotaknjene. Vmes še malo sneži, a ko prideva na greben (Sleme) pod Mesnovo glavo se spet zjasni. Potegneva še par deset višincev desno po grebenu, da najdeva bolj strma pobočja.

Nedotaknjeno je, navdušeno zaprašiva navzdol...

smučišče je imelo precej obiska včeraj

še nekaj tako običajnega, kot je žleb, zgleda pravljično

smrežaki

zimska idila

proti Plesišču

super razmere na Viševniku

dolina je še zadelana

napadeva proti Hrustniku

prva in edina

snežno bela

💜 💙

priprava

proti Konjščici

že prašimo

v strmem gozdu

mal prebijanja

Iz Konjščice proti Mesnovi glavi

stražarji se nama klanjajo

nedotaknjeno

na grebenu pod Mesnovo glavo

vse imava zase

take off

Ja noro, super smučarija. Sneg uležan, mehak, dile lebdijo, vrhunsko!

Snežno beli razvrat ;)

Ko se pripeljeva nazaj do Konjščice pa spet sneži. Pri Sirarni se mal okrepčava, potem pa je treba še nazaj čez hrib zlest. Kr matr, gre počasi... Ampak na konc smo ga pa poovnal ;)

proti Konjščici sneži

spet na Plesišču in priprava na spust

Zadnji spust s Plesišča je bil sploh vrhunski, ravno prav hiter in mehak sneg. Groove!

Kakšen dan! 

Doživela sva vse - sonce, oblake, meglo, sneženje. Sneg pa vseh oblik powderja! 

Trije vzponi, trije različni spusti, vsak s svojimi lepotami. Naneslo je dobrih 1.100 višincev. 

Super.

NAVDUŠENA!!!

***

"How do you say delight?

Groove is in the heart

yeah, yeah, yeah, yeah"

Deee-Lite

Plesišče, 24.2.2024

 Nov sneggg!

Končno je butnilo frišnega, smo že dolgo čakali. No, doma se je cel dan zlivalo, edina pametna varianta je bila telovadnica in klasični petkov derbi. Oooo, kako je pasal! Forma sicer ni ne vem kaj, vseeno je bilo dovolj za "enojni-enojček" (en gol :)

Sem jih pa fasal vsaj pet, +/- je bil pravi zimi primeren.

Ker se je zadeva zavlekla (kot vedno), nisem bil čist prepričan, da se bom zjutraj dvignil in kam šel. Mehur je zahteval svoje in nežnemu pritisku (v hodniku vsa oprema že packed & ready) se pač nisem mogel upreti.

Šibava na Pokljuko na varna območja  (je namreč štirica!), uparkirava. Pri kasarni že nov sneg, se pa z višino kar dobro odebeli. Tokrat nisva prva (happy!), špura je že potegnjena. Par jih je šlo pred nama, za njimi pa nadebudni pešak, ki je frišno špuro povsem naluknjal. Grrr. Mu je pa treba priznati doslednost - tudi enega koraka ni naredil izven špure. Bravo! Na srečo mu je pri drugi žičnici zmanjkalo moči in naprej je bila špura skozi snežno-belo pravljico gladka in tekoča kot tekoči trak v Maxlnu.

Lepo počasi napredujeva, res je zimsko, snega je ruknilo sigurno 40cm. Idila. Proti vrhu grabna se mi začnejo oglašati včerajšnji Guinnessi in kar niso in niso nehali najedat. Nekej bi se zgovarjali, pa pametovali, jest pa slab. No, sem jih šel odlit in je blo takoj bolje ;)

Zlezeva na vrh Plesišča, ne piha, snega je čez koleno. Prvi plan je bil skozi gozd proti Konjščici, ampak ruševje zgoraj ni povsem zalito. Nič, bova šla kar na pristopno stran dol. Med pripravo uleti še legenda, s katero smo se družili v Svanetiju. Iskreno se razveselimo, mal podebatiramo, potem pa se vrževa v gostega frišnega celca... woo-hoo!

zjutraj me takole pričaka subtilni namig, kako bova preživela dan :)

frišno pobeljeni smrekored

(že tle je špura naluknjana!)

love is all around

prava zimska pravljica

to je to!

skozi okno

na vrhu zapleševa tango

jipiiii

praši se, praši

triptih frišnega celca

še mal baleta

Noro! Dile kar lebdijo, super pela. 

Škoda samo, ker hriba res hitro zmanjka. Nič, greva še enkrat in ponovi vajo. Prfektn.

Potem dol po grabnu, že mal zvoženo, ljudi pa kar nekaj napada. Še glisiranje ob žičnici, vidljivost ni najboljša, takoj se zapičim v sneg. Ena sama zabava.

Pa mal tišanja do parkinga, tu pa vse polno. Hidracija, opraviva še dobro delo in dvema mladenkama omogočiva parking. 

Doma sva se naphala s čilijem in potem odprdela, pardon, odbrzela v toplice. Nazaj grede sva se razveselila dvojne zmage skakalcev. Pa še Jan je razturu! Vse vrhunsko. Lahko bi rekel, da se nama je tokrat vse poklopilo - kot Darčiju! Razen gob ;)

Edino radijsko-valovski Darči je kar precej trokiral... (kje je rdeča črta in kje je ni, kdo je preletel zeleno črto in kdo jo ni, kdo bo preračunal točke in kdo jih ne bo, kdo bo zmagal in kdo ne bo, in končno ... kdo s kom spi v sobi in kdo ne). Da o občutkih sploh ne govorimo... Novinarstvo par excellence!

***

"Darči zmeri najde gobe, kadar gre v hosto

na Merkur blagajni faše devetdeset posto..."

Robert Petan