Begunjščica - grapa v SZ grebenu, 20.3.2024

 Situacija je narekovala, da sem na koledarski začetek pomladi pokuril še en dan starega dopusta. Nisem bil čist frej, dopoldne sem moral opraviti še UKC obveznosti. Ampak smo kar hitro zaključili, zato je nemirni duh takoj zavohal popoldansko varianto Zelenice...

Sredi popoldneva že šibava proti Ljubelju. Res je klavrno, vse zeleno, snega nikjer. Na parkingu so trije avti, prikola-bar deluje. Hitro se urihtava (med vsemi kuricami so naju s smučmi gledali kot vesoljca), dile na ruzak in pešaka v breg. Prvi hrib zelen, drugi kopen in kamnit, cesta gravelkasta s posameznimi mikro-jeziki snega. Šele pod Šentancem je sneg, da lahko obujeva dile. Potem v strmino proti Centralni in po desni prečki mimo osamljenega macesna do vznožja grape. Super je, dan počasi ugaša, sama sva. Spokojno. Odereziva se in na začetku po štapnah. Grapa je super zalita, je pa malček splazena po sredini in zato v bunkah. Počivava, pogledujeva navzdol, Zelenica je v senci, Hajnževo se kopa v zadnjih sončnih žarkih. Skupinica šiba proti Centralni, drugače pa nikjer nikogar.

Še mal pihamo in stopimo na greben. Tu pa pobožajo zadnji sončni žarki, ki izginjajo za Triglavom. Nebeško je!

Počakava, da sonce skoraj zaide, potem odpeljeva...

šerpanje proti snegu

sneg se začne šele pod Šentancem

grapa naravnost pred nama

ena z gospo Vrtačo

zoom na grapo

in že pikamo...

...in pikamo

poskus pobega...

...je uspel - prednost 6:38

Snežno beli izstop na grebenčič

pozdrav zahajajočemu soncu

pripravljeni in gremo...

po levi (dol gledano) je mal odjuženo in zaskorjano, po sredini so bunke, po desni pa trrrrdo

smučarija ni nek presežek, večerno vzdušje pa fenomenalno!

tu se zadeva neha...

nazaj v dolino

Smučarija ni nekej wauuu (po levi je zaskorjano in se predira, po sredi so bunke, po desni pa trdo), vzdušje pa WAUUUU! Spokojno, nikjer nikogar. Ko prideš ven iz grape je pobočje speglano, dobro se pelje. Strmina nad kočo Vrtača je lepo odjenjana, ampak kaj, ko gre samo do polovice (pa še to med skalami in ruševjem). Potem spet dile na ruzak in utrujajoče proti avtu.

Počasi se preoblečeva, zmračilo se je, prikola-bar še deluje (nekateri pač pijejo od jutra do večera ;).

"C'est le soir du jour" je rekel Google, midva pa vsa zadovoljna z nočjo proti domu.

Človeka kar pomladi ;)

***

"It is the evening of the day"

The Rolling Stones

&

Marianne Faithfull

RD z zamikom, 17.3.2024

 Zaradi objektivnih razlogov smo morali praznovanje malo zamakniti. Ampak nič ne de...

Zagnali smo se v strme planine. Ljudi precej, na parkingu je bilo zaparkirano v štiri vrste (#Prizna-Žigljen). In to popoldne! 

Prisopihamo do koče, se posedemo. Uleti še stari prijatelj, ki je glih "trčkarao" naokoli.

Toplo vreme, hladno pivo, odbite fore, super družba, polna kapa smeha.

Blesteli so (v navedenem vrstnem redu):

prvoaprilski ples v maskah

Janez Bolečina

solo iz WC

jagoda z okusi

zaliti košutnik

podrl tri naenkrat :O

božični piškoti (pred rokom!)

pozabljeni telefon & izgubljeni vejp

velika pljuča, mali mehur

V*R*H*U*N*S*K!

na koncu je skoraj uletel še Šamar

#darile

mala runda - drugi hod

Hrane ni blo, spil smo vse, kar smo dobil ;)

Do tle se spomnim...

Ko sem naslednjič odprl oči, je pa Kajriii z levim horukom izven rakete odločil tekmo. Svašta! 

Sm šu kr spat...

***

"Gvendolina! Kdo je bil, o kdo je bil?

Gvendolina! Kdo je bil, o kdo je bil?"

Srce

Rodica, 16.3.2024

 Tokrat so poklicali bohinjski konci. Zjutraj ležerno napokava in podprta z dvojnim kofetom "brziva" proti Bohinju. Je kar popotovanje, v zasedi te pričakajo štiri gradbišča s semaforji. Tudi zeleni val ne pomaga...

V Laškem Rovtu odvijeva na makadam, ki naju vedno preseneti s svojo dolžino. Je pa spokojno, nikjer nikogar, "pa tut vreme sej kr naredu, ajga". Uparkirava tik pod začetkom poti, snega ni za kepo. Nič, bo treba šerpat do planine. 

Sama, zenovsko zlita z naravo, gurava navzgor. Vmes občudujeva stare Medvedjotove sledi. Sva pa po poti naletela na mnoge znane turaške obraze s celega sveta. Na začetku sta za vzdušje poskrbela Latvijec Duhovičijus in Namibijka Mamdile Naroozakh. Prečka je kopna, oziroma rahlo pobeljena za širino pancarja. Naslednje nadstropje nadaljujeva peš, vodstvo za trenutek prevzame Poljak Drobencljavski. Ne zdrži dolgo, korak je prekratek, takoj ga zamenja energična Japonka Napsi Hirana. Kr letimo u breh!

Vsi ne zmorejo ubijalskega tempa, vse bolj zadaj ostaja Tihomir Nosov. Gasa do pl. Suha, kjer se snežna odeja konkretno odebeli. Zgleda pravljično, nikjer nikogar, sneg pa ravno prav odjenjan. Pri vstopu v žleb nama štapne utre Avstrijec Gregor Nafertigg. Za Ulcam spet samotna poezija, spremljevalce pustiva za seboj. V strmini pa se nama takoj pridruži legenda Male Rodice - domačin Pizdimir Kregar (po domače 3.14zda ;)

Ob žolčni debati vztraja z nama prav do vrha. Tu pa končno najdemo turaša, ki sem ga vsaj jaz vsakokrat najbolj vesel - Zmagoslav Z. Matran! 

Ja, super je. Sama na vrh gore, obsijana s soncem, iz Primorske pa se vali fronta. Mal oddahneva, se pripraviva in potem res vrhunska pela! Putrček križan z glisirajočim odjenjancem. 

Vse do Lepe Suhe naju spremlja eden in edini - angleški lord Joyride!

za začetek šerpanje

prečka je malček bela

na planini je snega dovolj

Za Ulcam

proti Mali Rodici

vrh se že kaže

"prepadne" vesine Rodice

dramatična fronta se bliža

proti vrhu

pogled nazaj

obsijana Rodica

priprava preden naju zajame fronta

prištartani...

zoom out

...gasa!!!

nadvrhunsko je!

S pobočje

Z pobočje

za bistre oči - nekdo fura flanko

čista zmaga

kolaž

glisiram!!!

podpisi

Neverjetno kakšna super smučarija. Snega je dovolj, ravno prav je odjenjan in dile glisirajo. Joyride, res. Pa še celo goro imava zase.

Odpeljeva flanko z Rodice, natakneva pse in počasi še na Lepo Suho. Lovi naju poslabšanje vremena, hitro se urihtava in do bajt na planini. Tu je sneg že precej ojužen, kar pregnit, zavoji so težki in noge pečejo. Vseeno se masleno pripeljeva do planine...  

proti Lepi Suhi

zadaj Rodica in grozeča fronta

greben-ska pred spustom

Potem po odjuženem skozi gozd - zelo previdno zaradi številnih skal. Je treba kot po jajcih (svojih)!

Pred prečko sezujeva dile in peš do avta.

Vrhunsko je bilo, Rodica je res kraljica! 

Na stolčkih uživava v samoti. 

Nato naju počasi preženejo prve deževne kapljice...

***

"It's easy to get lost without a sound,

When heavy rain and thunder abound.

And I'm just a shipless sailor looking for some ground."

Jardier

Ojstrnik rides again, 9.3.2024

 Hohooo, v petek ga je nasulo do nižin! Sem moral zjutraj dvakrat pomencat oči, da sem res verjel, da je vse zvončke in trobentice zadelala snežna odeja. No, treba je blo še oddelat cel petek (od doma hvalabogu) in tako sva lahko štartala šele v soboto... #medženamiinmučeniki

Sva se kar hitro poenotila, da greva spet nad Ukve, na Ojstrnik. Timing enak kot prejšnji teden, doma pada, proti KG rahlo sneži, Podkoren sameva. Pri rampi v Ukvah "il ragazzo alla cassa" pove v MotoGP angleščini "ze roud iz a klin!". Super, že vijugava navzgor.

Na parkingu samo en avto, naletavajo snežinke, vse je frišno pobeljeno. Zgleda magično, čeprav so se spet usidrali oblaki in megla.

Cesta je še kar bianca, je pa samo 2cm svežega. Ker se nama je kljub mazanju že takoj na štartu neopazno uvalil Albert (*Popov) - in nama potem kravžljal živčke do vrha - , sva po pravkar urezani špuri za sabo dvigovala sneg in jo čist naluknjala. Hmm?? 

Nekako je šlo, kamni so pokriti šele pri koči Nordio-Deffar. "Šibava" naprej, do sedla Lom in naprej nad Dolinco v strminco. GaziBabi vleče, GaziDeda piz*i...

    

Je pa pravljično. Nekaj časa slediva špuri "tisočerih kick-turnov" predhodnika, ki pa na pol hriba obrne. Midva sama naprej, na polno po 15cm frišnega, malček mokrega. Hodi se fajn, vmes se mal posipa. Pa kakšna bunka se pripelje navzdol. Do grebena se mi spet kar vleče - hrib se v enem tednu ni prav nič zmanjšal :O. Zgoraj se oblaki in megla vozijo naokoli. Mal se vidi, mal pa ne ;)

Na vrhu tokrat sama, počasi se urihtava, vidljivost je nekje do deset/dvajset metrov. Nič, tipajoče čez rob in potem mehka pela po ta dan še nedotaknjenih S pobočjih...

sneženo na parkirišču

Popov je dobr, špura se kar sama luknja

strada bianca pri Nordio-Deffar

letimo, drvimo...

nad Dolinco

med starimi bunkami

nič manj kot pravljično!

takole zgledajo S pobočja Ojstrnika

proti vrhu

Ojstri rob

tihožitje

pogled navzdol - nedotaknjeno!

Ja, smučarija je kr vrhunska. Mehko, 15cm frišne povrhnjice in dile plavajo. Vidljivost je sicer slaba in je treba prilagoditi vožnjo. Nekako takole - odglisiraš 5-6 hitrih zavojev in se umakneš na stran. Potem opazuješ, kako se stotine kep in kepic, bunk in bunkic, pa tudi mlinskih kamnov vali za teboj v dolino.  In nova igrica.

Noro!!!

Cel breg sva razrila, vse je v bunkah. Razvrat na kvadrat! 

zgornji del

venda

akrobacije v strmem gozdu

glisiranje v spodnjem, mokrem delu

V gozdu je mal akrobacij, bunke se valijo, na strmih odsekih se kdaj-pa-kdaj počasi odpelje tudi kakšen mini-vlakec, ampak nič nevarnega. Spodaj je zadeva precej odjužena, se pa lepo glisira do ceste. 

Super je blo, če bi bila čist mejčken boljša vidljivost, bi bilo pa naravnost fenomenalno...

cip-cop v dolino

No, dol grede ustaviva in izstopiva iz dil že pri koči. Preveč je kamenja. Dile na ruzak in kar utrujajoče pešačenje do avta. Na cesti ni ostalo niti za eno nosnico belega...

Rezime: izvrstno, škoda za meglo na vrhu!

(interna opomba - tudi rebra so zdržala)

Še bonbonček - niti enega kužka nisva srečala! 

Ka pa to!?? :)

***

"I have a match

to light up your smile

show me a place

where we can go wild

I'll follow your legs

to the spot of no going back"

NOAIR