Dobrava - Besnica, 30.11.2014

Še ena tradicija, ki jo skrbno negujemo!

16. TBT na prvo Adventno.

Vse tako, kot mora biti!

Domače na ogrevanju, 14 km čez drn&strn, domače na cilju!

maskota

pohodniki 9:32

tekači 10:32

službeno vozilo gospoda inženirja

čez Rovte proti cilju

Klancev ne zmanjka, ciljne ravnine pa tudi še niso splanirali.

Lovci še vedno v pripravljenosti!

Z odličnim časom so tokrat presenetili pohodniki ("dobr so ga žgal").

Zmaga pa spet čez mejo.

Največji osip so skozi leta doživeli navijači.

Organizatorjema samo ka-ka-kapo dol!

Zvečer pa naju je objela in pobožala še Severa!

***

"Ali je še kaj prostora tam na jugu, 

ali še imajo tiste lepe sončne dni, 

so ljudje še nasmejani 

in vsak dan je brez skrbi?"

Severa

Mrežce, 22.11.2014

Snežnobeli spet na snegu!

Po psihično napornem novembru, ki ga je prerezal le Sv. Martin, sva končno dočakala sneg.

Na Pokljuki je bilo sicer rahlo pobeljeno, pri Blejski koči pa je bila že prava snežna odeja.

Razjasnilo se je, na vrhu sva bila sama. Naokoli pa frišno pobeljene gore.

Blejska koča

z vrha Mrežc - Viševnik in Draška vrhova

pri bajti ga je dobr nametal

Za smuče še ni bilo, podlage ni nič. Je pa lepo biti spet na svežem snegu. 

Če bi se še temperature znižale in bi pomrznilo in če bi prišla nova pošiljka... Če, če, če ... Preveč je tega v zadnjem času.

***

  

Martinov truffle, 15.11.2014

In spet tradicionalno v naši hiški.

Odlična družba in klasična pojedina.

Dva chefa, dve goski.

Mlinci, rdeče zelje, kostanj, jabolka,...

Pa seveda okušanje novega... mladega...

Ni lepše kot prepustiti se toku...

Tokrat je zmagala sladica.

Božanski čokoladni trufli (nekateri tudi s chilijem!)

zmagovalci

Sicer smo bili že najedeni kot sam Mr. Creosote, ampak male, majčkene trufle smo pa še zmogli ;)

Nisem explodiral, me je pa zajel napad kolcanja in sem goste komaj pospremil od hiše.

Potem se je pa stemnilo...

***

Begunjščica, 2.11.2014

Domača, za prevetritev glave in preganjanje črnih misli.

Lepo, kot vedno!

baje bo huda zima

Veliki vrh

vrh s Stolom v ozadju

Vrtača in Suho ruševje

Nazaj grede pa so škripala kolena čez Kalvarijo in Prevalo. 

November je tle, snega ni, temperature visoke... Bo sploh kaj snega letos?

Enaindvajsetka, 26.10.2014

Dan, ko se pokažejo učinki treninga.

Razmere dobre, organizacija odlična, pripravljenost na nivoju!

Spremljevalna ekipa (trije rodovi) nabrušena.

Polmaraton.

Dogodek z veliko začetnico!

Dunajska v pripravljenosti

Tekači pripravljeni...

The Stroj dviguje adrenalin...

...pozor, ZDAAAJ!

cilj

 

trasa

Neverjetna energija, nepregledne množice, odličen čas (9s za Predsednikom), lepo speljana trasa, veliko navijačev. Vsi zadovoljni, vsi zmagovalci!

Moja draga zmore!

ČESTITKE!

***

"You gotta run, run, run, run, run

Take a drag or two

Run, run, run, run, run

Gypsy Death and you

Tell you whatcha do"

The Velvet Underground

Tosc, 18.10.2014

"Eno na izi, tako, sprehajalno..." sva rekla. "Da ne bo prehuda pred Ljubljanskim maratonom."

No, glih najbolj na izi pač ni bila...

Z Rudnega polja se odpraviva v megli, neugodno malo rosi. Megla vztraja tudi za Kačjim robom, za trenutek se nama prikaže Viševnik. Naslednjo stvar, ki jo opaziva, je že Veliki Draški vrh, ko hodiva po prečki med prevaloma. Vmes splašiva še precej velik trop (okrog 20) gamsov. V megli prideva do Studorskega prevala in nadaljujeva pod Toscem. Na pol poti puhneta mimo naju dve skali, veliki kot glavi. Uff, nič kaj prijetno srečanje. Sledi odcep in v hrib. Tu se končno odpre, predvrh Tosca je že v soncu. Šajba!

Naokoli vse potopljeno v megli, Triglav pa se mogočno dviguje in s svojim pogorjem ustvarja čudovito kuliso. Še sprehod po travnati ploščadi do vrha. Tu posediva in na toplem soncu občudujeva panoramo - od Bohinjskih gora do gora nad dolinami okrog Mojstrane.

Fajn toplo, brez vetra, spucano... Po snegu še ne diši! 

megleni štart

VDV pokuka iz meglic

odcep za Tosc

predvrh Tosca že v soncu

proti SV se je prikazal le Stol

Stoge si ogledava še z druge strani

še sprehod do vrha

Triglav deluje mogočno

z vrha - kavka s Triglavom

meglice se dvigujejo po pobočjih VDV

travnati vrh Tosca

Opazujeva, kako se meglice dvigujejo - najprej zalije Viševnik, potem se potopi Mali Draški. Ko meglice začnejo oblivati Veliki Draški se odpraviva. Nazaj pa spet skozi meglo...

***

"Magla svuda, magla oko nas,

Iz daljine jedva čujno dopire tvoj glas."

Josipa Lisac

Jezerski in Prevalski Stog, 11.10.2014

Auu, ujela sva perfekten jesenski dan za sprehod po Fužinarskih planinah.

Še v temi iz pl. Blato skozi gozd do pl. Krstenica. Tu naju že pričaka jutranje sonce, čudovite barve in pogled na mogočne Ograde.

Pot naju vodi naprej čez pl. Jezerce na preval in proti Jezerskemu Stogu. Na vrhu kar močno piha, travnati greben pa je skoraj povsem prekrit s planikami - zgleda prav neverjetno. 

Na vrhu posediva in uživava v razgledih.

Spustiva se pod Adamom proti Mišeljskem prevalu in potem po travnatih pobočjih še na Prevalski Stog.

 Piha, gledava na Škednjovec in Mišelj vrh, pa na Velo polje z Vernarjem in Toscem, pa nazaj na Jezerski Stog. 

Sestop nazaj in potem po prečni poti do Lazoviškega prevala. Malo se čudiva, po kakšnih skalah je pozimi tako ugodna smuka. Spustiva se še do pl. Laz in potem še sklepom neprijazna pot do izhodišča.

Krasne jesenske planine, bo treba večkrat zaviti v te konce.

jesen na Fužinarskih planinah

pl. Krstenica

Ogradi

Adam & Eva

panorama s Škednjovcem, A&E in Jezerskim Stogom

preproga

po grebenu na Jezerski Stog

vrh

pogled s Prevalskega Stoga

Lazoviški preval

Lepa krožna.

Naslednjič pa, upam, v teh koncih že na dilah! 

Veliki Draški vrh, 5.10.2014

Načrti so bili sicer malce drugačni, na koncu sva parkirala na Pokljuki in se v zgodnjem jutru že vzpenjala ob žičnicah. Na vrhu grapce zavijeva za Kačji rob, kjer je že vse odeto v jesenske barve. Spokojno se sprehodiva do Srenjskega prevala - vmes naju začudeno opazuje le gams.

Proti Viševniku je že promet, midva pa počasi po dolgi prečnici pod Malim Draškim potegneva vse do naslednjega  - Studorskega prevala. 

Navzgor skozi ruševje, potem pa po grebenu vse do vrha. Ob 11h sva sama na vrhu!

Meglice se dvigajo iz Krme in Konjščice, vsak vrh ima obiskovalca.

Triglav je zavit v oblake.

Nazaj grede obiščeva še Viševnik. Precej ljudi, greva kar dalje.

Še dolga in zavita pot do parkirišča...

jesensko za Kačjim robom

"Kdo je?"

prečka med prevaloma

smetana v Krmi

jesenski VDV

po grebenu proti vrhu

pogled na MDV in Viševnik

Lepo preživeto dopoldne, toplo, snega ni še nikjer... 

Doma je sonce pomežiknilo šele pozno popoldne.

***

"The long and winding road that leads to your door

Will never disappear

I've seen that road before it always leads me here

Leads me to your door"

The Beatles

Kukova špica, 27.9.2014

Dolgo jo že gledam od doma - predvsem zimsko vzhodno flanko - in končno se je pokrilo tudi z lepim vremenom. Ko pokliče, moraš iti!

Štartala sva zmerno zgodaj, na parkingu pod Črlovcem dva avtomobila. Zagrizeva po plazu, nadaljujeva z vijuganjem skozi gozd, nato prečiva levo čez Črlovec, še malo "zložnega" sprehoda  in potem po drugem melišču navzgor na sedlo Čez Gulce. Sva kar dobro udela in se izognila večjemu delu melišč.

Na sedlu pogledava nazaj na Cmir in Triglav, pa na drugo stran v Martuljek, pa na Široko peč in Amfiteater. Na levi se bohoti Škrnatarica, desno pa vodi pot na vrh.  Lepo! Sva sama, na vrhu uzreva nekoga, daleč spodaj še dva... Idila! Še pol urce in sva na vrhu.

Čudoviti pogledi na vse strani. Res je lepo!
Človek bi kar poletel!!!

Kukov špica direktno s plazu Črlovec

sončni žarki obližejo Škrnatarico in Kukovo špico

pogled z melišč nazaj proti Triglavu

Škrnatarica se kopa v soncu

Kukova špica s sedla Čez Gulce

pogled z vrha na Amfiteater

še enkrat Amfiteater (pol klobase kasneje ;)

brez smuke ni šlo

pogled nazaj na vrh

večerna od doma - od Škrlatice do Kukove špice

Po uživanju na vrhu se počasi spustiva do sedla, potem pa gasa po meliščih! Leti k sneta skira, kolena pa vseeno malček trpijo. Skozi gozd se je potem kar vleklo, me je čist pobralo. Odrešitev je prišla šele v lokalu v Mojstrani.

***

"Into the distance, a ribbon of black

Stretched to the point of no turning back

A flight of fancy on a windswept field

Standing alone my senses reeled

A fatal attraction is holding me fast,

How can I escape this irresistible grasp?

Can't keep my eyes from the circling skies

Tongue-tied and twisted, just an earth-bound misfit"

Pink Floyd - Learning To Fly