Pred dopustom morava tradicionalno zlesti na Storžič.
Po povsem razsuti cesti se nekako priguncava do Doma pod Storžičem. Nisva tako zgodna, ampak folka pa tudi še ni veliko. Kreneva proti Žrelu, lep in vroč dan se obeta.
Do grebena kr fletno, par navitih pade mimo, ampak se ne damo. Hitro je hitro prehitro!
Na grebenu zapeče sonce, v trenutku naju oblije pravo poletje. Še ovce se stiskajo v edini senčni grapci.
Na vrhu je nekaj-centimetrska obloga ovčjih bobkov, vonjave v prebujajočem se dnevu so temu primerne. Mal se rehidrirava, poslikava in navzdol čez Škarjev rob. Tako doooolg ni bil še nikoli, sklepi na srečo niso povsem zatrokirali.
vse poti vodijo navzgor
ob zajli
na zajli
greben
Triglav light
še mal poplezavanja
proti soncu
razgledi po Gorenjski in naprej
sončni greben
razsvetljene ovce
proti vrhu
top shit
sestop in pogled nazaj
Po res dooolgem zavijanju sva končno prišla do avta. Uff. Vsako leto se bolj vleče.
Doma smo potem užgali Webra, se napokali perutničk in zalegli kot dojenčki...
***
"You float like a feather
In a beautiful world
And I wish I was special"
Ni komentarjev:
Objavite komentar