Na Kulturneža se je treba udejstvovati, tudi če "vremena Kranjcem niso se zjasnila".
Če ne greš, nimaš zgodbe.
Napokam tako zjutraj sam samcat in se odpravim v "Afrike puščavo" - proti Bohinju. Rodica je poklicala, pa pejmo mal pogledat, kako zgleda. Doma je deževalo, ko pa sem v Laškem Rovtu uparkiral, se je celo pokazalo sonce. "Hrabre spremlja sreča!" Tudi glupe, bi skromno pripomnil...
No, cesta je zasnežena, tako da sem že od asfalta štartal z dilami na nogah. Dolga bo, dolga. Trikrat sem ponovil Povodnega moža, pa Sonetni venec, pa še Krst pri Savici - ceste pa še kar ni bilo konec. Vmes se je vreme odpiralo, zapiralo, pral me je dež, kakšna snežna ploha, skratka, pestro. Na cesti je vsaj še pol metra snega, vidijo se sledovi stare špure, ki pa je izbočena gleda na ostalo podlago ("embossed" bi rekli strokovnjaki). Napredujem počasi, sneg je gnil, vmes potočki, vse se cedi. Tudi temperature visoke.
Vseskozi grem po cesti, samo zadnji ovinek posekam skozi gozd - tu pa že sneži. Na mestu, kjer ponavadi parkiramo, je že par centimetrov svežega, belega. Pravljica.
Nikjer nikogar, špure ni, "šibam" naprej skozi bukovje. Prečko poforsiram kar direktno (je mal splazeno), višje v bukovju pa se začnejo delat ogromne cokle. Sicer jih parkrat odluščim, povoskam pse, ampak nič ne pomaga. Do pl. Suha se privlečem s precej kilogrami dodatnega bremena.
Na planini se vreme hitro menja, navzgor zgleda zaprto in megleno, piha. Ker so stolpci popustili na vseh hi-quality goretexih in me povsem premočenega precej zebe, ustavim, se preoblečem in v dolino...
razjasnitev na štartu
Juliana trail
proti Pršivcu je še lepo...
...mene pa pere na cesti
odcep
tu že sneži!
cokle grande impossibile
nedotaknjeno proti planini
pogled nazaj
pl. Suha
Štartam z mehkobnimi zavoji takoj pod planino. Nekaj cm novega na stari podlagi, super. Tudi skozi bukovje je pela izvrstna. Podelam še strminco (žleb) in že sem spet na cesti. No, tu se pa veselje začne. Čaka me 36:48 minut (štopal!) smukaške preže. Če imate dile urihtane (mamo!) in ste odličen drsalec (seveda!), potem leti. Drugače je poganjavček vse do doline...
krasni zavoji pod planino
strminca v žlebu
tricky part
(ko tu priletiš z veliko hitrostjo, ne smeš odreagirati panično, treba se je reševati po zgornji nogi in potrpežljivo počakati, da material opravi svoje)
Pri avtu spet začne rahlo padati, ampak dan je že dobljen. Krasna tura - tako veliko hoje za tako malo višincev ne dobiš nikjer. Ker sta glavni besedi te dni "sproščanje" in "odmerek" naj se pohvalim, da sem dobil oboje - sproščen odmerek!
Če pa niste pristaš dolgih spustov v preži pa zaenkrat priporočam štart z Vogla...
***
""Bliža se železna cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
kakor tiček poletim."
Ak je blizo tista cesta,
moraš vzet' me, ljubček moj!
de, pogledat tuje mesta,
bom peljala se s teboj."
Ni komentarjev:
Objavite komentar