Čudovit mrzel zimski vikend se je obetal in gore so kar vabile. Razmere sicer zahtevne, tudi pihalo je močno, sva se odločila za preverjeno Koblo. Zjutraj na Ravnah peklensko mrzlo, pancarji trdi ko lešnik, ob vlečnici vse pomrznjeno. Nič, greva po družinski in proti Šavniku. Razgledi čudoviti, so pa na vseh vrhovih v Julijcih plapolale vetrovne zastave. Dobr je žgalo.
Do vrha dvojke hodiva po senci (mrrrrzzwa) - špura pomrznjena, zdrsuje. Potem pa sprehod (in gorko sonce!) do odcepa za Šavnik. Mimo bajte in naprej skozi bukovje po dokaj udobni špuri (nekdo je celo odpeljal z motornimi sanmi). Hodila sva tik pod strmino Šavnika in prišla dokaj visoko, ko se pot obrne v levo po grebenu. Takoj, ko stopiva iz gozda naju "poboža" mrzel veter. Kulisa pa pravljična!
Pomatrava se še po grebenu, piha neusmiljeno. Na vrhu se hitro pripraviva, roke in digitalne naprave so takoj zamrznile. Še pogled na Jezero in že napademo v dolino!
mrzlo jutro na Ravnah in zastave v Julijcih
meljemo skozi bukovje
pristopna strminca Šavnika
pravljično 1
pravljično 2
dobro piha
pri štirih sestricah
res čarobno
na grebenu brije
pogled proti Boh. jezeru
Woo-hoo! Prvi trije zavoji fantastični, mokca na trdi podlagi. Noro. Vse se praši. V bukovju potem malček razrito in pa že zaskorjano, ampak vseeno dobra pela!
"izhod iz bukovja z ohranjanjem hitrosti"
krasno
Huh, kr fajn smučarija. Ampak mraz pa še vedno pritiska. Ker je čudovit dan, še enkrat natakneva pse in po družinski naprej do vrha smučišča Kobla. Tu naju je po poti že malo grel sonček, so se pa psi nekaj spuntali...
proti vrhu trojke
snežnobela kulisa
ko psi odpovejo...
Na vrhu je kar nekaj ljudi, vsi so večinoma prišli direktno po smučišču. In vsi so povedali, da piha in da je tudi prilično spihano. Sva tudi sama opazila, da je vršna strminca trojke čist zlizana. "Greva kar po družinski!". Z vrha je samo 20m dreves, pa sem takoj prerezal manjšo kložo - razmere so kar nepredvidljive. No, potem pa lahkoten karving in uživancija po puhcu. Super! Ampak strmince je hitro konec, na poti pa klasičen poganjavček nazaj do vrha dvojke...
nekaj obiska na pihovitem vrhu
izvrstni drsalci na delu (po družinski :) - zadaj Šavnik
Krasno.
Dvojka je pa trda in zaskorjana. Neugodno. Potem še ob vlečnici, kjer je bilo res trrrdo. Pomrznjene in poledenele ponvice - treslo in ropotalo je kot v Adelbodnu...
Aaa, krasen dan tale pustna sobota.
Šeme sicer nobene (kronist je izvzet!), tudi kurenti so se poskrili pred mrazom. Midva sva vseeno enega stisnila iz prtljažnika (ne kurenta ;), nazdravljala odhajajočim turašem in se potem zadovoljna odpravila proti domu. Brez postanka za krofe seveda ni šlo...
***
Ni komentarjev:
Objavite komentar