Tako se počutiva domače PrMedvedih, da sva šla še enkrat. Včeraj je bilo vreme sicer "za en d...", padal je dež, danes pa je obetalo malo bolje.
Zjutraj se res potrudiva zgodaj, a glej ga zlomka - še nikol to sezono nisva štartala tako zgodaj, ampak ker se je premaknila ura, sva bila v bistvu pozna ;)
Na naši strani zjutraj že sonce, ko pa prideva skozi luknjo pa vse zabito in megla. Ki naju potem spremlja celo pot. Na parkingu ni veliko ljudi, hitro se urihtava. Sta pa dež in "vročina" prejšnjega tedna povsem spremenila razmero. Cesto pobira, precej je kopnih flik. V bistvu se kopnine in snežnine kar izmenjujejo, do flank pod Stolom sva morala nekajkrat sneti smuči.
Potem pa v strminco, po frišnem snegu. Špura elegantno potegnjena čez celo pobočje. Fajn gre, "to bomo pojedli" si mislim. Pred nama dva, za nama še kakšnih 6 komadov in to je to. Kick-turnava navzgor, srenači niso potrebni. Pri razcepu za Osrednjo se odereziva in dalje. No, mene povsem odreže. Ne gre. Gor je zgledalo megleno, žleba pa ni konca. Zmogel sem samo do "Janeževih skal", telo ni dalo. "Not my day" se sprijaznim, punca gre seveda dalje.
Počasi se urihtam, pozdravim par sotrpinov (Kris Gut pa to), ki se mučijo navzgor. Malo se odpre, gledam proti dolini - vrhunsko je. Poženem se čez skalo in gasa med mehkimi bunkami po nekakšnem "kao" aprilskem južnem novozapadležu. Super je. Dile plavajo, bunke razbijaš za šalo, za tabo pa se valijo nove.
Prfektn!
tale je na srečo še spal ;)
takole je zgledal cel dan
začetek žleba, kjer še letimo
na drugi strani Ovčji vrh v prosojni beli kombineži
pogled proti dolini
derezanje - tle je šlo že na škrge
moja linija
proti Vajnežu
vmes se je malo odpiralo
njena linija
Ja, super pela. Po cesti gre potem že bolj na tesno, mal forsiraš, parkrat je treba snet.
Pod črto - fajn smo smučal, čeprav mi danes očitno ta Stol ni bil usojen...
***
"Ta stol ne bo več nikdar nov,
čeprav ga celiš s sukancem in iglo
Ta dan, ko zadnjič grem domov,
v slovo mi krpaš strgano blago"
Ni komentarjev:
Objavite komentar