Krasni dnevi.
Cel teden sem s ceste na/iz šihta opazoval bleščeče gore. Kakšni dnevi!
Čez vikend je bilo zato treba nujno nekam potegniti. Ker je bilo zadnjič PriMedvedih prav fino (in tudi razmera je vrhunska), sva bila hitro odločena. Povabiva še "svaka", ker naj stvari so tri.
Sva pa izvedla "ehtes gurensko" varianto - povabiš človeka na turo, potem pa mora "pelat ke pa nazaj", pa še za pir da za povrh ;)
Takle mamo, zato so se pa naši rodovi obdržali tu.
Ker se že zgodaj dela dan, se kar hitro odpravimo. M. je dal na "sport" in tik-tak smo čez serpentine pr Medvedih. Parking še ni povsem zabit, po prvem asfaltnem klančku (50m) pa na dile in lepo u izi pod ostenja Karavank. Cesta je v super stanju, med bukovjem pa snega že zmanjkuje. Ko pridemo pod riže se odprejo veličastni pogledi. Nekaj jih rine v Janeževega, nekaj proti Vajnežu. Je pa še trdo, v senci vladajo prave zimske razmere. Potegnemo po dolinci Na Jamah, nataknemo srenače in v strminco proti sedlu Vatәlca. Začuda nas prehiti samo eden, en pa se pripelje dol. Pa nikogar drugega - zanimivo.
Par skupinc se vidi v daljavi v rižah pod Vajnežem.
Lahkotnih nog (not!) primeljemo do sedla, tu pa - plaža. Sonce nabija, toplo, sneg odjužen in pa polno ljudi v kratkih rokavih, ki se nastavljajo soncu. Huh, drug svet. Po čoftici potegnemo še do vrha, pred skalno stopnjo pustimo dile in peš do križa na Svačici.
Fenomenalno.
Nebo je modro, sneg je bel, vetra ni, razgledi pa do kamor seže oko ;)
Pri križu se poslikamo, tuhtamo, kako prevesti napis, potem pa po ozkem grebenu nazaj in na dile.
Samo še dol!!!
"Lej, kukoj lepo!"
(vi šen das dudabist)
Na Jamah
proti cilju
z Vajnežem v ozadju
cilj je z vsakim korakom bliže... (se prepričujem)
izstop na sonce - cik
pa nazaj v senco - cak
pogled proti rižam pod Vajnežom
na sedlu
greben-ska
vrh Svačice
previdno nazaj
In že furamo. Zgoraj čofta, ponekod že kar gnilo. Strminca pod sedlom pa odlična, glih prav jo je odjenjalo za maslene zavoje. Super smučarija.
Povsem spodaj (v senci) še malo trdo, potem pa po južni cesti (brez pretiranega cukanja) skoraj do avta. Cesta povsem spodobna, samo eno kopno fliko je treba mal "poforsirati"...
strminca pod sedlom
masleni zavoji z Ovčjim vrhom v ozadju
proti cesti - tle še mal ropota
zasluženemu naproti
Uuuuu, nobel, res. Na parkingu je poletje, se prav prileže osvežitev iz gepeka.
Potem pa spet hitro nazaj na našo stran. Z radijsko dramo plesa veleslalomskih točk in skupne kolajne Kranjota. Bravo.
***
Ni komentarjev:
Objavite komentar