Velika Mojstrovka, 21.2.2024

 Najprej modra misel:

"Star dopust je samo za ponucat dober!"

In smo ga ponucal. Dost vrhunsko! 

Na sredo, tik pred spremembo vremena, šibava na Vršič preverit besedo tedna. VESINA! O ja, ampak ne kr ena, ampak tista, ta huda. D vesina. Vzhodna. 

Med tednom na Vršiču zmerno, 10-15 avtov pred nama. Tako bi si človek želel vedno... Hitro na dile in zagrabiva v prvo strmino. Plaz je še trd, s srenači se kar mučiva. Večina jih gre peš od podna - je vsaj enkrat hitreje. Telovadiva med ruševjem, potem prečka in v dereze za zaključek na Vratca. Po Grebencu je sicer spet sneg, ampak raje kar trogava dile proti vrhu Male. Vmes čudoviti pogledi na vesine Mojstrovk. Dan pa kot iz škatlice!

  

Folka ni veliko, pobočja Male počasi prijemlje sonce. Na kratko odsmučava/odpešačiva do vrha grabna med Malo in Veliko. Tu se odereziva in napadeva Vesino. Mal je že mehka, pikava jo in rineva navzgor (in raje ne gledava navzdol :)

jutranja "tlaka" na Plazu

med bunkami proti Vratcem

pogled na vesine

zenovsko na vrhu Male

"požen, mi smo prpravlen!"

stairway to heaven

stopinje narastejo

pogled navzdol

Izstop direktno na vrh in res čudovita kulisa z Jalovcem in Mangartom ter grebenom proti Zadnji Mojstrovki. Sama sva, uživava! Razmera je vrhunska, sneg pa ravno prav odpuščen. Počasi se urihtava, zadrsava po grebenu in potem v žleb. Po sredini so kepe in bunke, ampak levo najdeva super linijo, ki je ravno prav odjenjala. En sam užitek!!!

nabiranje hitrosti za strmino ;)

na kol (oz. skalo)

čudovito glisiranje po odpuščeni flanki

na poskok...

...potem pa ekstremno čez prelomnico!

Woo-hooo. 

Super smučarija, ravno prav odpuščeno! Uživava. Vmes mal na poskok. Pa mal tut na glavo.

Ena sama zabava!

Potem še prečka do Vratc (ene 30vm je bolje peš). Nato pa na trrrrdo strminco pod Vratci, ki jo sonce ne prime. Skačeva, trese, ropota...

Odpeljeva čist levo, kjer je pobočje že "od sonca razvajeno". "Hitro" vijuganje med ruševjem, še malo masažnih bunk za zaključek in že sva pri cesti. Noro!

Pred avtom pa stolčke ven, piksne v roke in uživanje. Vmes opazujeva folk in zadnje modne smernice - ugotavljava, da z opremo niti nisva tako za cajtom. 

Edino montl sva pozabila doma... 

Skočiva še do Tonke na legendarni štrudl, a ima žal zaprto. Vedno nekaj zmanjka do popolnosti ;)

Od same žalosti brez ustavljanja potegneva direktno do doma na polže...

***

"Marko se je odloučo, ka de z douma šou,

ka z njega nekaj grata, ka z njega nekaj bou,

rad bi kaj dožijvo, kaj od lajfa meu"

Vlado Kreslin

Prestreljeniško okno, 18.2.2024

 RD teden se je začel naporno. 

Najprej Pust in odganjanje zime - le kam se je bila letos skrila?? 

Do četrtka čemim v pisarni, potem ležerno v toplice mal se sprostit za veliki petkov koncert ob visokem jubileju Staroste skupine. Fajn je blo, fajn, stara družba, stari komadi in starani whiskey-i. Al glih obratno ;)

 
Zjutraj smo potem najprej zbistrili glave z islandskim žganjem ("na rok mam žule, u glav pa bule"), se razmagnetili in uživali v prijetnem družinskem kosilu. Lepo smo se zabavali, igrali in peli. Ko so vse račke odšle na potep, pa še TORTA!!! 3B layer-ji!

V nedeljo sva seveda morala na sneg!

Kurenti in Tačke na patrulji

"bil je tako prikupno zmeden"

slastna

Zapeljeva se do Sella Nevee. Če je bila cesta do tja povsem prazna, pa na parkingu že vse gomazi. Nabaševa opremo, na kasi izpolniva neko ime in nek telefon, izkrcava 10 eur (po glavi) in že se v gondoli trogava proti Gilbertiju. Fletna takale turna. 

Potem po označeni turaški progi do Prevale. No, če je prej vreme še nekako zgledalo, se je ob vzponu začelo zapirati. Oblaki in meglice so se zataknili na vrhovih, občasno je sicer skozi kakšno luknjo posijalo sonce, prevladovala pa je mlečno bela difuza. Turaši so se kar porazgubili, v tišini se vzpenjava proti Škrbini in poslušava oglušujoče rjavenje naših žičniških naprav. Žalostno, res.

Plan je bil Prestreljenik, a ker se ga je videla le spodnja tretjina, ni bilo variante. Tudi ni kazalo, da se bo še kaj odprlo. Pod oblačno mejo jo po prečki ureževa proti Oknu. Nekaj turašev, v glavnem Avstrijci. Dile na ramo in še zadnja stopnja. Okno je odprto, prepiha ni. Mal se "difuzno posončava", gledava na italijansko stran - vidi se prvih par metrov, potem pa vse belo. Nič, prekobacava se skozi Okno, na nadelani polički zapneva dile in na juriš...

proti Prevali - Prestreljenik že zavit v oblake

pogled nazaj - Bela peč - jasnina daje nekaj (lažnega) upanja

proti Škrbini

naprave se lepo starajo

prečka proti Oknu tik pod megleno mejo

pogled dol v Veliki graben

zadnja stopnja - megla se spušča

"ej, vse je belo!"

priprava "z razgledi"

"Na oknu glej..."

Ja, lovila sva vremenske luknje in nekako odpeljala. Ni pa fajn, folk je poabručal ozek žleb direkt z Okna in se kaj dosti ne da. Mau skakanja, ampak zasipaš gor pikajoče... Takle mamo.

Po par desetih višincih se svet odpre, sneg je presentljivo smučabilen. Sicer je vse zvoženo, ampak sneg je suh in mehak, z lahkoto ga prebijaš. Super smučarija, če bi se seveda kaj videlo. Zalije naju megla, popolna belina, ne razločiš podlage, niti obzorja. Smučine izginejo, orientacije ni, nimava pojma, kje sva. Mal lutava. Najprej dol, pa levo pogledat, pa nazaj desno, ne, tu ne bo šlo, nazaj gor pa spet levo in potem strmo nazaj v hrib. Sva namotala kar nekaj višincev. No, potem se je zjasnilo - prišla sva skoraj do sedla Uršič!

 

ob takih vremenskih luknjah sva se za silo orientirala - pa spet nazaj v hrib

pogled na presmučano - če bi šla uro kasneje...

Kaninsko pogorje

žleb od sedla Uršič proti Gilbertiju

Ja, presenetljivo odlično smučanje. 

Če bi nama megla privoščila kanček več sreče bi bilo pa prav vrhunsko. 

Tudi po izvrstno odjuženem smučišču je bilo fajn - bo še nekaj časa držalo.

pentlja s špageti-špuro pod Oknom

Še to - začel sem frišen kot rožca, potem me je pa od silnih tedenskih naporov pobralo. Čist. Na srečo je bila na Oknu že megla, tako, da se je moja bledica zlila z okolico...

***

"Na oknu glej obrazek bled,

na licih potnih solzic sled..."

Gojc, Pinko & Kombinatke 

Velika Mojstrovka, 4.2.2024

 Po težkem tednu je bila sobota počivavškova. Regeneracija je uspela, zjutraj pa je napočil čas za Vršič.

Kar dolgo že nisva bila - od Goni Pony - madona, to je 8 mesecev!

Spodaj vse zeleno, je bilo pa pri Jasni že zgodaj zjutraj precej zaparkirano. In tako po vseh serpentinah, povsod stojijo avtomobili. Koče delajo na polno!

Na prelazu se uparkirava, precej pleha. Glavni šport zjutraj je, da ga daš čist do bande - še mal, še mal, poook... dobr je ;)

Urihtava se pri +3. Kar vroče je. Plaz do Vratc je super zalit, kamnov se (vsaj od daleč) ne vidi. Je pa vse potacano, ni metra, ki bi ostal nedotaknjen. Grape so polne, kamor pogledaš pikice. Midva po špuri do vrha grebena, zadnjih 20 višincev z dilami na ramah. Na Grebencu poboža toplo sonce in kopna pot. Ampak proti Mojstrovkam zgleda pa vrhunsko.

Mal borbe z ruševjem, potem prečka do grabna proti Veliki. Špura je lepo speljana, pobočje pa potacano in razrito. Računava, da bo sonce opravilo svoje in zmehčalo pobočje. In upava, da naju ne bo preveč rukalo...

Počasi proti vrhu, sonce nabija, vroče je. Glava ni prava, povsem me pobere. S himalajskim korakom se privlečem do vrha. Fak. Je pa lepo!!! Čudovit dan s fenomenalnimi razgledi.

To da novo energijo in že oprezam, kje se da še kaj na frišno odpeljat...

proti Vratcem

pogled nazaj

s skakalnimi guramo na greben

odpre se pogled na Malo

porisana flanka pod Malo Mojstrovko

(slika vara, ljudi je na stotine) 

razrito, potacano, prekopano, ...

na vrhu Velike - pogled na Jalovec in Mangart

na drugi strani že mal gola ta Mala

pikice tudi na Zadnji Mojstrovki

Z vrha proti Zadnji ujamem par malo bolj strmih maslenih zavojev. Potem na flanko, kjer iščeva čimmanj razrito linijo. Smučarija super, res je odjenjalo. Ambient pa sploh prekrasen!

prekrasna kulisa

tik pod skalami se še najde pas nezvoženega

enmau na poskok ;)

Ja super. Še prečka, dile dol do vstopa na plaz. Tu pa senca in grifig speglana podlaga. Fajn gre. Na koncu še po plazu, kjer je precej omehčano. Pa tudi noge so že čist mehke, bl firnk-stajl do ceste.

Vrhunsko!

Počasi, res počasi peš do avta - tu pa stolčke ven, piksne v roke ter opazovat vrvež.

Eni turistično, drugi smučarsko, tretji alpinistično... pa zimska tehnika, ustavljanje s cepini, ni da ni.

Še kužki so prišli potrenirat :)

Midva pa uživava. 

Zanimivo je, zanimivo!

Le kaj nam obeta ta kvantiteta? 

"rajš dej mi pir"

***

"Kaj nam obeta

ta kvantiteta, kvantiteta. 

Uuu.

Zanimivo je, zanimivo je!"

Jure Lesar

Svačica, 27.1.2024

 Gledam v petek zvečer (po vaji), kam jo mahnit na lepo soboto. Mikajo me gore nad Mallnitzom, ampak od treh vremenskih je ena s huronskim vetrom. Hmmm... Reskiramo? Omenim to boljši polovici, pa me je samo "grdo gledowa" (res je bila že pozna ura). Nič, gremo tja, kjer od doma vidimo vreme.

Zjutraj čez Ljubelj in v mrzlo dolino Rožentalsko - strogo po omejitvah. Potem še navita cesta in že sva PrMedvedh. Snega skorajda ni, folka pa tudi še ne (ura je glih osmo odbila). Nič, v mrazu se napraviva, peš po prvem asfaltnem klančku in na dile. Cesta na začetku zgleda kar dobra, ampak ni. Kasneje se že gor grede boriva s šodrom in kamenjem. "Dolvn bo previdna" si mislim. Za po gozdu pa tudi ni, je povsem premalo snega.

Na Tratah se odpre pogled, samo dva rineta v Janeževega. Midva po cesti (ki je nad drugim parkingom še precej bolj kamnita!) do dolince Na Jamah. Brrr, kar mraz, prvič to sezono mi otrpnejo lica. V strminco, ki se že od daleč ledeno blešči. Ni pa nikjer nikogar. Špura je lepo potegnjena, ampak brez srenačev ni variante. Kr mal ajsi, ledene plate se svetijo, drugod zgleda spihano in trdo, ostalo pa zaskorjano. 

Prebijeva se na sedlo Vatәlca, tu pa pomladne razmere. Sonce in omehčano. Ujame naju lokalc, ki gre proti Stolu. Mal se pogrejeva, potem pa še v flanko do Svačice. Par ljudi se sonči na vrhu, skočiva še do križa in gledava na obe strani. Najina strminca ledena, pikice napadajo. Prav tako ima Ovčji vrh kar nekaj obiska. V Poden pa prvi že smučajo, ropota k pr norcih...

Počasi se urihtava in po omehčanem slalomirava med ruševjem...

Trate in pogled na Stol

Vajnež s svojimi rižami

ledena strmina proti Svačici

previdno proti sedlu

na sedlu poboža sonce

omehčano proti Svačici

pogled nazaj

kick-turn "u ribo"

v Poden zgleda še bolj ubogo

greben-ska

Ҟozjaҟ inu Švačәca

(vmes pa ena sama ljubezen)

Ja, potem sva pa nazaj na sedlu. Strmina v globoki senci, zgleda trrrrdo!

Zaruživa, rrrropota in trrrrrese, borba!

Probam čist desno (dol gledano), pa je vse zaskorjano. Vmes pa ledene plate in od vetra zlizane flike.

"Trese dile, trese kolena, 

trese notranje organe, 

trese tut možgane!"

Kr matr, potem še izogibanje skalam in ropotanje/razskorjevanje vse do ceste.

Tu nekaj časa gre (z malo previdnosti). No, v bistvu z enim snemanjem pridem do avta - res pa gre za skoraj 3km pešačenja ;)

Per partes je hitreje in manj naporno.

Rezime: "Nije nešto al' čovjeka veseli" ;)

Se pa zato pocrkljava na (polnem!) parkirišču z vso dodatno opremo!

 :)

čakajoč medveda

vse naše ;)

***

"Vem, tega ne rabim razumet

In nama ledenijo solze

Pa bi morale zavret

Ledena, ledena, ledena

Ledena, ledena..."

Koala Voice

Triangel, 21.1.2024

 Ena regeneracijska. Na Zelenico pogledat, če je še vse po starem.

Odgovor: JE!

Zjutraj sicer nisva prav zgodna, ampak vseeno dovolj, da ujameva še zadnji free parking. Ljudje se sipajo. Pešaki, sankači, turaši, skupine, tečajniki, ...ni da ni.

V prvi breg, ki je že navzgor deloval kot minsko polje. Dolina povsem v senci, snega pa kriminalno malo. Vsa melišča so zunaj! Od koče Vrtača kar po servisni in potem naprej do Doma na Zelenici. Tu poboža sonce in pa precej folka. Odvijeva levo in potem po poti do grebena (bolj ali manj sama), tu pa spet procesije. Na vrh, čimbolj na konc, da se urihtava.

Skok čez obilje ruševja in po zvoženem čist pod steno Spodnjega Plota.

Tu med drevesi ujameva par ugodnih zavojev v celcu...

žalostna januarska podoba

procesije do vrha

Begunjščica s pikicami v vseh grapah

To je pa to. Ostalo vse razrito, pod Domom pa že skale in kamenje. Na strminci bivšega smučišča lahko izbiraš - ali kuclijada med ruševjem ali kamnolom! Win-win NOT!

Po cesti pa pravo minsko polje. Priborbala sva do konca, a žrtve niso bile majhne. Vsaj kant nisva potrgala.

Ko prideva na parking (za katerega sva zjutraj mislila, da je povsem poln), je tu vsaj še enkrat več pleha. V dveh vrstah, kar ob cesti, vse zaparkirano.

Hitro se umakneva s ceste v hrib med zasnežene hlode, kjer v miru loviva sončne žarke...

***

"Še zadnjič bom srečn, predno me bo,

razneslo v atome, odneslo v nebo,

že more tak bit, ker folk je res glup,

glavno, da midva sma skup..."

Alo!Stari x Naja