Stol skozi Janežev žleb, 26.3.2023

 Tako se počutiva domače PrMedvedih, da sva šla še enkrat. Včeraj je bilo vreme sicer "za en d...", padal je dež, danes pa je obetalo malo bolje. 

Zjutraj se res potrudiva zgodaj, a glej ga zlomka - še nikol to sezono nisva štartala tako zgodaj, ampak ker se je premaknila ura, sva bila v bistvu pozna ;)

Na naši strani zjutraj že sonce, ko pa prideva skozi luknjo pa vse zabito in megla. Ki naju potem spremlja celo pot. Na parkingu ni veliko ljudi, hitro se urihtava. Sta pa dež in "vročina" prejšnjega tedna povsem spremenila razmero. Cesto pobira, precej je kopnih flik. V bistvu se kopnine in snežnine kar izmenjujejo, do flank pod Stolom sva morala nekajkrat sneti smuči.

Potem pa v strminco, po frišnem snegu. Špura elegantno potegnjena čez celo pobočje. Fajn gre, "to bomo pojedli" si mislim. Pred nama dva, za nama še kakšnih 6 komadov in to je to. Kick-turnava navzgor, srenači niso potrebni. Pri razcepu za Osrednjo se odereziva in dalje. No, mene povsem odreže. Ne gre. Gor je zgledalo megleno, žleba pa ni konca. Zmogel sem samo do "Janeževih skal", telo ni dalo. "Not my day" se sprijaznim, punca gre seveda dalje.

Počasi se urihtam, pozdravim par sotrpinov (Kris Gut pa to), ki se mučijo navzgor. Malo se odpre, gledam proti dolini - vrhunsko je. Poženem se čez skalo in gasa med mehkimi bunkami po nekakšnem "kao" aprilskem južnem novozapadležu. Super je. Dile plavajo, bunke razbijaš za šalo, za tabo pa se valijo nove.

Prfektn!

tale je na srečo še spal ;)

takole je zgledal cel dan

začetek žleba, kjer še letimo

na drugi strani Ovčji vrh v prosojni beli kombineži

pogled proti dolini

derezanje - tle je šlo že na škrge

vrh Stola - megleno, mrzlo, pihovito

(še dobr, da nism šu ;)

moja linija

proti Vajnežu

vmes se je malo odpiralo

njena linija

Ja, super pela. Po cesti gre potem že bolj na tesno, mal forsiraš, parkrat je treba snet.

Pod črto - fajn smo smučal, čeprav mi danes očitno ta Stol ni bil usojen...

***

"Ta stol ne bo več nikdar nov, 

čeprav ga celiš s sukancem in iglo

Ta dan, ko zadnjič grem domov, 

v slovo mi krpaš strgano blago"

Marko Brecelj

Svačica, 18.3.2023

 Krasni dnevi.

Cel teden sem s ceste na/iz šihta opazoval bleščeče gore. Kakšni dnevi! 

Čez vikend je bilo zato treba nujno nekam potegniti. Ker je bilo zadnjič PriMedvedih prav fino (in tudi razmera je vrhunska), sva bila hitro odločena. Povabiva še "svaka", ker naj stvari so tri. 

Sva pa izvedla "ehtes gurensko" varianto - povabiš človeka na turo, potem pa mora "pelat ke pa nazaj", pa še za pir da za povrh ;)

Takle mamo, zato so se pa naši rodovi obdržali tu.

Ker se že zgodaj dela dan, se kar hitro odpravimo. M. je dal na "sport" in tik-tak smo čez serpentine pr Medvedih. Parking še ni povsem zabit, po prvem asfaltnem klančku (50m) pa na dile in lepo u izi pod ostenja Karavank. Cesta je v super stanju, med bukovjem pa snega že zmanjkuje. Ko pridemo pod riže se odprejo veličastni pogledi. Nekaj jih rine v Janeževega, nekaj proti Vajnežu. Je pa še trdo, v senci vladajo prave zimske razmere. Potegnemo po dolinci Na Jamah, nataknemo srenače in v strminco proti sedlu Vatәlca. Začuda nas prehiti samo eden, en pa se pripelje dol. Pa nikogar drugega - zanimivo.

Par skupinc se vidi v daljavi v rižah pod Vajnežem.

Lahkotnih nog (not!) primeljemo do sedla, tu pa - plaža. Sonce nabija, toplo, sneg odjužen in pa polno ljudi v kratkih rokavih, ki se nastavljajo soncu. Huh, drug svet. Po čoftici potegnemo še do vrha, pred skalno stopnjo pustimo dile in peš do križa na Svačici.

Fenomenalno.

Nebo je modro, sneg je bel, vetra ni, razgledi pa do kamor seže oko ;)

Pri križu se poslikamo, tuhtamo, kako prevesti napis, potem pa po ozkem grebenu nazaj in na dile.

Samo še dol!!!

"Lej, kukoj lepo!"

(vi šen das dudabist)

Na Jamah

proti cilju

z Vajnežem v ozadju

cilj je z vsakim korakom bliže... (se prepričujem)

izstop na sonce - cik

pa nazaj v senco - cak

pogled proti rižam pod Vajnežom

na sedlu

greben-ska

vrh Svačice

previdno nazaj

In že furamo. Zgoraj čofta, ponekod že kar gnilo. Strminca pod sedlom pa odlična, glih prav jo je odjenjalo za maslene zavoje. Super smučarija.

Povsem spodaj (v senci) še malo trdo, potem pa po južni cesti (brez pretiranega cukanja) skoraj do avta. Cesta povsem spodobna, samo eno kopno fliko je treba mal "poforsirati"...

strminca pod sedlom

masleni zavoji z Ovčjim vrhom v ozadju

proti cesti - tle še mal ropota

zasluženemu naproti

Uuuuu, nobel, res. Na parkingu je poletje, se prav prileže osvežitev iz gepeka.

Potem pa spet hitro nazaj na našo stran. Z radijsko dramo plesa veleslalomskih točk in skupne kolajne Kranjota. Bravo.

  

Izpostavil bi: krasno * (družba+tura+vreme)!

***

 

Vajnež, 11.3.2023

 Že dolgo nisva bila pri sosedih. Če dobro pomislim, letos pri Avstrijcih sploh še nisva smučala! Hmm, skrajni čas (Höchste Zeit), da popraviva vtis. 

Zjutraj v čudovitem dnevu že brziva "čez Ljubelj na drugo stran, hojla-jodl-jodl-diri-dam". Na Zelenici še že polni, midva pa skozi luknjo - v meglo. Ups, na drugi strani Karavank se je vse usidralo! Do Drave in potem počasi (po omejitvah) do Bәstrca u Rožu. Pa na gozdno do Medvedov. Sva že pozabila, da se kar vleče. Se je pa vmes megla razkadila :)

Ko se voziš, se ti zdi, da si sam, ko pa prispeš, je parking že solidno zaseden. In se hitro polni.

Na dile in po zasneženi cesti (v dobrem stanju!) proti Tratam. No, eni so morali nazaj po cepin - se je koj povečalo število višincev ;)

Sva rekla, da se bova za cilj odločila glede na razmero. Mikala me je t.i. "parkiriščna riža" (@byMako). Zgledalo je fajn, dva sta že hodila, ampak sta nosila že od prvega melišča. Uff, to je pa kr dolga.

Raje se odločiva za Dolgo rižo in Vajnež.

Na Tratah se odpre pogled in ogromno pikic v Janeževem žlebu. Cesta je mal odjenjana, ampak v dobrem stanju. Skozi bukovje dovolj snega, ko pa zaguziva v strmino (ki je še v senci), je pa kar trdo. Na srečo ni zdrsavalo. Pod grapo proti Vajnežu natakneva srenače. Počasi, počasi grizem v breg. Pobiralo me je na polno, dihal sem kot lokomotiva. Potem mi posveti še sonce v bučo in sem čist plata. En sam mater.

Pred nama sta 3 krat po 2 para (trojni dvojček ;). Ostali so v Janežu ali v kakšni drugi riži. Za zadnjih 50 višincev nataknem dereze in se kot v počasnem posnetku prebijam navzgor. Dan pa za bogove! Grapa Vajneža je ravno toliko obrnjena proti vzhodu, da je fajn odjenjalo. 

Pomatram se na vrh grebena. Ni variante, da grem do križa. Počakam in se urihtam, draga pa prismuča z vrha. Zgleda fajn, snega dost. Potem povsem na rob grebena, preverim okovo (#Perosindrom) in... skok v luknjo!

pogled proti Janeževem žlebu

"parkiriščna riža"

pobočja proti Vajnežu so lepo zalita

pogled gor

pogled dol

še mal - je pa super poglihano

izstop na greben

Vajnež

proti Stolu

pogled proti Vajnežu z grebena

Prfektn. Na vrh mal trdo, potem pa je sonce ravno toliko obliznilo grapo, da je odjenjalo. Glih prov.

Super smučarija skozi grapo (vseeno treba mal pazit na mine).

Spodnji del pa eno samo glisiranje - skorja se je omehčala, dile gredo kar same.

Dolgi zavoji po Dolgi riži. Pa potem s širokimi dilami v Široki riži :) 

strminca

3,2,1,... droppin'

utrip strmine

glisiram (ti cik)

v dolino (jest cak)

Ja noro, res, kera razmera. Super smučarija.

Spodaj uletiva v senco in je takoj ropotalo. Po cesti je odjužilo, zažuda je šlo skoraj brez cukanja (cukjati light). Mal se je dalo tudi skozi bukovje, snega je še dovolj.

Potem se pomatrava še do avta, parking povsem zabit. Midva pa stolčke ven, plaženje in "ta mrzu" iz gepeka. 

"A veš, glih tist moment, k je toplo, ni pa še mrčesa!"

Čista Après-Ski scena. 

Pancertanc & cik-cak, cik-cak...

S sosedi na parkingu mal podebatiramo, Janež je bil trd in precej obiskan. Pa še helikopter je letal.

Ko se sonce skrije za oblake, pa takoj zazebe. V avto na ogrevane zice in nazaj domov.

Po zavitih cestah naju je pobožala ena stara, knapovska.

Doma pogledava zmage naših asov - Pogi, Rogla, Žaba. Potem pa zvečer še v KG na pokal Vitranc. Zabaval nas je ansambel bratov Slak(onje). Fjužn je dobil povsem novo dimenzijo.

Po dolgem dnevu se končno zvrnem v svojo pojstlo.

Jutri me iz nje ne dvigne nobena stvar. Spal bom cel dan!

***

"Zima res je prima klima,

sneg se na obraz mi lima,

ko se kakor kača v ceuca zapodim.

Sneg mi celo pot čez glavo nese,

uživam nenormalno, da k’r trese.

Zraven pojem si refren in se smejim.

Smučam levo, desno, cik, cak, cik, cak,

cik, cak, noben mi ni enak!"

Retro band

Hajnževo sedlo, 4.3.2022

 Evo, proslavili smo Timijevo zlato, zjutraj pa na sneg. Lep dan se je obetal, malček poleživa, malček pohitiva in na skritem parkingu osamljeno uparkirava.

Na dile od avta in po pomrznjeni cesti navzgor. Kr zima, ajga!

Že gor grede sem gledal, da so pobočja povsem bunkasta in da bo rodeo. Hja...

Pod zadnjim pobočjem natakneva srenače in  v senci grip-grip do vrha ("Pod Pvázam na Sêdu"). 

Sedlo v globoki senci, piha mrzel veter. Proti Košutici pa se sveti obsijana flanka, a zgleda sumljivo malo snega. Vseeno se potrudiva še dobrih 100 višincev do skalne rame.

Najdeva napihančka in woo-hoo - superiorni zavoji do sedla...

proti sedlu

pa naprej proti soncu

pogled nazaj

na sonce - božansko!

v zapihani strminci 

sunshine of my love

proti skalnati rami

wow - nedotaknjena flankica

in že greeeeemoooo!

"Furam napihančka!"

proti sedlu

vse drvi v dolino

Wow. Perfektna smuka do sedla. Sicer zelo malo snega, ampak sva našla ror, ki je bil ravno prav zapihan. Nobene mine, en sam užitek.

Na sedlu potem desno v gozd (dol gledano) - vrhnji štirje zavoji po mehkem, potem pa skorja med drevesi. V dolini še ni odjenjalo, vse v senci...

zgornji zavoji s sedla

2 fast for u

in v mrzlo dolino...

Po bunkah ruka, da šklepetajo zobje. Vsa pobočja so bunkasta, ni rešilnega pasu. Nč, "na Godžo" bo treba, pa kar bo, bo.

Zgoraj se je dalo bunke prebijati, spodaj so bile zmrznjene in sklepom izredno neprijazne.

Ufff. Do poti ena sama diagonala ...

Cesta trda in zglajena. Mal forsiram skozi gozd, ampak ni ok.

Zadnji pasus po cesti, ker strminca je bila tu povsem neužitna.

Huh, kolena so se oddahnila šele v Karavli. Streseva "urkvelčka u kuglc", vmes se prijaviva za darilo na osemdesetletnici (nisva jih prepričala). Kr domov, na Zelenico se pa valijo kolone...

Točno oponas sva že doma. Popoldne pa proslava na Sankaški (Slaven je tokrat zatajil!). Eno rečemo o penzjonu, pa kelnerjih, pa kolenih, pa zborčku - in tik-tak smo gor. Potem v dolino, "noč je še mvada (pa slavljenka tut ;)". Ga. Hrovatova je mela rezervirno mizo v nabito polnem Šmeksu. Ob odbitih forah smo proslavili še ekipno zlato!!! Za Siddharto pa je zmanjkalo energije...

***

"I've been waiting so long

To be where I'm going

In the sunshine of your love"

Cream