16.6.19

Storžič, 16.6.2019

Pred dopustom morava tradicionalno zlesti na Storžič.
Po povsem razsuti cesti se nekako priguncava do Doma pod Storžičem. Nisva tako zgodna, ampak folka pa tudi še ni veliko. Kreneva proti Žrelu, lep in vroč dan se obeta.
Do grebena kr fletno, par navitih pade mimo, ampak se ne damo. Hitro je hitro prehitro!
Na grebenu zapeče sonce, v trenutku naju oblije pravo poletje. Še ovce se stiskajo v edini senčni grapci.
Na vrhu je nekaj-centimetrska obloga ovčjih bobkov, vonjave v prebujajočem se dnevu so temu primerne. Mal se rehidrirava, poslikava in navzdol čez Škarjev rob. Tako doooolg ni bil še nikoli, sklepi na srečo niso povsem zatrokirali.

vse poti vodijo navzgor

ob zajli

na zajli

greben

Triglav light

še mal poplezavanja

proti soncu

razgledi po Gorenjski in naprej

sončni greben

razsvetljene ovce

proti vrhu

top shit

sestop in pogled nazaj 

Po res dooolgem zavijanju sva končno prišla do avta. Uff. Vsako leto se bolj vleče.
Doma smo potem užgali Webra, se napokali perutničk in zalegli kot dojenčki...

***

"You float like a feather
In a beautiful world
And I wish I was special"

9.6.19

Stol - Golica, 9.6.2019

Končno pravi poletni vikend! V soboto piknik "You can leave your hat on" z obilo dobre hrane, v nedeljo pa trening za prihajajoči dopust (ki se ga neizmerno veseliva). Napokava ruzake, testiranje opreme in sam-svoj-mojster pogruntavščin. Mladi vračajo usluge za srednješolske nočne vožnje v pižamah - navsezgodaj se dava zapeljati do Valvazorja.
Fajn sveže, še ne preveč vroče in grizeva proti Stolu. Na Prižnici šotorijo, proti vrhu piha in kar nekaj flik snega še leži po pobočjih. Na vrhu uživava in se razgledujeva po grebenu Karavank, ki ga bova prečila. Nič, najprej se malce spustiva, potem pa kar po vrsti osvajava vrhove - Potoški Stol, Vajnež, Mali vrh, Struška, Korenščica, ...
Vmes malce počivava (čivava!), si privoščiva sveže skuhano kavo, uganjava norčije na snegu, švicava med ruševjem, pihava navzgor, jamrava navzdol, občudujeva gorsko cvetje in s himalajskim korakom gori-doli napredujeva proti Golici.
Vroče je, sence ni, sklepi trpijo.

Kaj se beli tam na gori?

pod nama Dežela

panorama brezmejne lepote

greben Karavank z Julijci v ozadju

na drugi strani Ovčji vrh

Veliki Stol

proti Vajnežu

zimske radosti

sama na Vajnežu

mama, kava!

vseskozi po meji

polno cvetja

pogled na prehojen greben

prve ključavnice

pogled iz Struške proti Stolu

proti Golici

Mala Golica je pobeljena

tako to zgleda

ključavnice

Kaj se beli tam na gori?

Ko sem pod Malo Golico ugledal kočo je bil moj cilj določen. Dečwa pa je poskočila še na vrh Golice - vsa čast!
Pri koči se razkomotim, "popijem si pivo" in ogledujem pisano druščino pohodnikov, po govorici sodeč zbranih iz vseh vetrov. Ampak treba je še navzdol. Sklepi škripajo blues, bolečina se seli od gležnjev preko kolen do kolkov in nazaj. Kr muka. Par sto metrov pred dolino mi povsem zariba desno koleno, tancam in sam sebe prepričujem, da bo šlo. Privlečem se do avta, kjer naju čaka prevoz do doma. Odrešitev. Hvala sine.

Doma bolečina ni popustila. Po 10 urah odisejade sem si želel le kavča. A glej ga zlomka, koleno me je tako bolelo, da nisem mogel niti ležati. Presenetljivo mi je najbolj pasalo, če sem hodil. In evo absurda - zmatran ko pes sem po desetih urah trekinga še eno uro hodil po stanovanju!

***

"Walk this way, talk this way
Ah, just give me a kiss
Like this"
   

1.6.19

Vršič - Goni Pony, 1.6.2019

Še eno leto in spet na retro-utrgan dogodek leta!
5. Goni Pony na Vršič!
Ker je bil maj kompletno moker, sva imela bolj malo v nogah. "Do Jasne na navdih, pol pa na trmo!" je bil plan. Dobr, da trme ne zmanjka...

Prijavljenih je bilo več kot 1.300 tekmovalcev, prevladovali pa so stari, legendarni poniji. Karnevalsko vzdušje izvrstno, spiker in JaMirko sta bila v formi. Folka res ogromno, ko smo dopoldne prišli na parking v Kranjsko goro, je bilo že vse polno. Po prijavah greva do Jasne na klasični foto-šuting, potem pa rutinersko v flamingo-senco, da prihranimo moči za vzpon.
Štart tokrat pred Lekom, ta prvi so navrli (padel je nov rekord pod 41 minut!!!), mi pa v drugi tretjini u izi. No, dečwa ni zdržala, odvrgla je brke in takoj potegnila naprej...
Reinkarniranega Zebro Ivana (ki je sedaj barba Šime) sem šparal, na strmih delih sem hodil in tako je material zdržal - tako kovina kot tetive. Dogodek je zgleda že na skrajni meji, gužva na cesti je bila precejšnja. Navijačev pa ogromno po celi trasi - skoraj pravi Giro feeling. Na 23. serpentini so težki rockovski ritmi dodali dovolj energije, da smo na pedalih podelali še ciljno strminco in ponosno zapeljali skozi ciljni portal. "Vratia se barba!". Dečwa pa spet rekordno, prva jakostna material ;)
 Noro!

Vratia se barba!

reinkarnirana Zebra

spet smo tle

tehnični opravljen

mau naokol

alpska mornarica

barbika Šimika in barba Šime

relax pred štartom

tudi Bogomir in Šime počivata

Red Bull da krila, sardina pa adrenalina!

vzdušje odlično





še snemalne naprave umerimo...

... in na štart!

ob 15h smo se pognali!

pri Eriki se prvič postavi pokonci

okrepčilo pri Koči na Gozdu

16. ovinek

"Rock on!" do vrha - Dance Mamblita

aaaa... CILJ!

odrešitev

Huh. Zmogli smo!
Na vrhu se nas je trlo, sva komaj prišla na vrsto za slikanje. Kljub lepemu vremenu je kar mrzlo brilo. Hitro skočim v kombinezon, nataknem Rangerco, spucam špegle ... in na Klammerja na glavo dol!

vsi navdušeni na vrhu

Šime Klammer

dol gre na glavo (vir: redbull.com)

brez vodnega hlajenja ne prideš živ dol

dok palme njišu grane

PERFEKTNO! Super dan, vzdušje je res noro, zdržala sva tako midva kot tudi ponyja.
V dolini najprej vrževa vase zajeten pony-burger (goveji, da ne bo pomote!), poplakneva in se na slami prepustiva Vladeku, da nas odpelje...

gremo na pot, gremo na pot, gremo na pot

Zvečer pa v domače loge, kjer dogaja Beer-festival. Vsi so tam, streseva porterja by Crazy Duck in se čist navdušiva nad grmenjem z odra. King Foo in Aleksandra z neverjetno interpretacijo rockovskih klasik. 
Impresivno! Naj se trese...
***

"Gremo na pot, gremo na pot, gremo na pot"