19.5.19

Koroški odklop, 18.5.2019

Podaljšan vikend in izlet presenečenja!
Vse rešeno, plan izdelan, napokava posteljo, pritikline in kolesa. In gasa...
Pogledat v Tinino deželo.

Vožnja je doolga, res dooolga. Po zavitih cestah se končno pripeljeva v Ravne (časovno skoraj nekaj podobnega kot do Pašmana) in seveda šele v tretjem poskusu vdaneva park. Klasika. Čebelarji že zborujejo, oprašujejo še ne. Midva se bolj navdušiva nad Kotljado. Ogorčen boj za zmago med dvema udeležencema, probamo oba-oba, vmes 4 ta kratke plus velkam-kanape in Luciferjev jajček. Oba "kotljadarja" sedeta, oba "duz-puan". Polnih želodčkov potegneva pod Uršljo goro do Ivarčkega jezera. Ne vem, nekam zapuščeno nama deluje, zgleda spet ena naših klasičnih zgodb...

Po planu je na vrsti "Veliki krog okrog Uršlje gore", zato zajahava in takoj v breg. Koča sledi koči, hriba pa nikakor ne zmanjka. Ornk že piham, 10 km je že za nama, potem zadevo podaljšava in odvijeva prav proti vrhu Uršlje gore. Tu se cesta strmo dvigne, priznam, z mukami ga tišim v ciljno ravnino. V pravem mrazu, snegu in megli prigurava do doma, ki je odprt in kjer nama začuda najbolj zapaše čaj. Potem še na foto-sešn do vrha Uršlje, cela Koroška leži pod nama - le vidi se jo bolj malo.
Sledi vratolomni spust, kjer ledeni kri v žilah in otrpnejo prsti na ročicah zavor!
Pa to sploh še ni vse...

Kotljada

počiva jezero v tihoti

štart

prva koča je seveda Smučarska

vse smo požrli

ciljni es

wau - vrh po 14 km klanca

Uršlja gora

Love is all around ali Koroška v srcu

povratek po celodnevnem šihtu

V očeh imava solzice! Čekirava še mlin in ko misliš, da gre samo še dol, spet brcamo v klanec. Za nameček naju napere še dež. Pokrajina pa sanjska, mirno, ne srečava žive duše. Malce spet motoviliva čez pašnike (temu se nekako ne znava izogniti), dečwa se priklopi na štrom, jest sopiham kot pokvarjen muzejski vlak. Še par dooolgih km klanca in potem odrešitev - nazaj pri jezeru. Uff... Kakšen krog!

nabralo se je čez dva jurja višincev

Ura je že pozna, ni čaja, ni kruha, ni nutele... Zatorej zapašejo plain palačinke takoj. Utrujena se pospraviva v najino gnezdece in poslušava Eurosong. Žur leta! Zala in Gašper naju popeljeta v deželo tižule-mižule...

palačinke bodo takoj

no, niso ble glih koj

v bistvu je bil šmorn :)

zarošeno gnezdece

Zjutraj se zbudiva sama pri Ivarčkem, zamesiva kofe in počasi naprej... Nedelja je, pri Šipcu ubodeva kao sveže krofe in potem poiskat Voranca. Navsezgodaj razburiva par psov, sama si ogledujeva  Prežihovo domačijo. Odpraviva se naprej preverit kwa dogaja v Šentanelu. Nič posebnega, poroka je dogajala! Nadaljujeva skozi Mežico in po dolgi makadamski proti Peci. Vreme sodeluje, visoka oblačnost, občasno se prikaže sonce. Na koncu ceste parkirava in še tri firklce samotnega sprehoda do Doma na Peci. Megleno, mrzlo in sneženo, pozdraviva Matjaža in olajšana odbrziva nazaj v dolino...

pri Prežihovih

spokojno

Voranc

največ pik je ravno pri nas

Vorančev kujavnk

sprehod na Peco

tu vlada zima

votlina kralja Matjaža

votlina carja Alija

En kup ovinkov še na drugo stran in že sva pred Črno. Tu naju premami tabla najslavnejše slovenske lipe - to pa moramo pogledat. Zadeva se sprevrže v popotovanje epskih razmer, ampak na koncu le uzreva mamo vseh lip. Čustva so na vrhuncu, od razburjenja se kar objemava, res sva dala vse od sebe. Poslikava (cela lipa gre not samo v vertikalno panoramo!) in nabereva vršičke za čaj (šala, šala) in še bolj epsko nazaj v Črno. Italjanskih tablic ni, dojenčka tudi ne, za hišo ne veva, katera je prava in se pač zadovoljiva samo s pogledom na legendarno smučišče. 

mama vseh lip

takole to zgleda

Še par urc vožnje in sva v domačih logih, kjer neusmiljeno dežuje.
Krasen odklop, pa tako malo je treba...

***

"Vprašaj, kaj me vodi dalje
So dosežki in razdalje
Kot list gre z vetrom in se mu upira
Jaz grem s tokom in se mu upiram"


13.5.19

Hišne gore, 13.5.2019

Kljub ubogi zimi se sneg kar noče in noče posloviti.
Je pomlad nova zima?




***

11.5.19

Vršičkanje, 11.5.2019

Grizem. Grizem! Leva, desna, leva, desna, tapa, tapa... Lepo v ritmu mlinčkam navzgor in požiram serpentine. Dve tretjine mam za sabo, še mal navremo, pa smo gor. Fajn gre, trgamo! Potem pa - BAAM - telo pregori, noge odpovejo, pulz je na nivoju višincev... samo še matr do vrha.
Vršičkanje! En sam užitek ;)

Že zvečer se odločiva, da za dilo ne bo in da je treba mal potrenirat bicikl. Na Vršič, da ponoviva traso, kje se da prtisnt, kje mal zadihat, kje so za*ebani odseki...
Vreme primerno, pada ne, neke meglice se vlečejo čez Prisank, nič usodnega. Prometa skorajda ni, sama meljeva navzgor. Mimo Mihovega doma gre na svežino, od Koče na Gozdu (kjer se zadeva postavi pokonci) kipim od moči. Prehitiva otovorjeno ekipo, mimo Tonke že piham, pod Erjavčevo pa me zvizne in začne pobirat, cifre od 22 naprej niso moje srečne zgleda. Matram se, "položim" še 24-tko in potem še zaključni pesjan. 
Ufff, evo me zgoraj. 

  
M & M

spet se šlepam v zavetrju

trgamo proti Koči na Gozdu

Prisank je zaprl okno

na vrhu

Nekej je, ampak smo pa še švoh...
Medtem jih je pa Rogla POJEDEL na Giru!!!

Popoldne smo se regenerirali, zvečer pa u Krana pogledat "mladince".


***

"Weak as I am
Am I too much for you?"

2.5.19

Pašman, 2.5.2019

Ou, vrhunsko je. Nobenega folka, temperature človeku prijazne in vse na izi. Je pa tudi vse še zaprto (očitno ni sezona?), sva se kar pomatrala, da sva prišla do jutranjega kofeta. Potem še na sprehod v mirno uvalo Sabuša. Sanjsko.
Počasi se premakneva na Pašman, prečekirava vse zaselke, se slikava s krilci, ukampirava na Daleki Obali (med olivami) in opoldne spet na bicikl. Ritke se bunijo, ampak se bodo že utrdile. Za začetek takoj zlezeva na Veliki Bokolj. Sonce prbija, vroče je, dol nama teče. Se kar dobro nabrcava, ampak na vrhu pogledi odtehtajo...
Potem se spustiva v robinzonsko uvalo Stivanja, kjer naju premami kristalno morje. Vrževa se not, totalna osvežitev.
Nazaj je huda - 2 km v hrib in naprej do vidikovca Straža. Super pogledi na Kornate in številne jadrnice, ki se smukajo med otočki. Počivava, sama, razgledi božanski, vreme toplo... Počasi se spustiva v Tkon in potem po obalni cesti nazaj do kampa. Vmes poslikava še legendo Krešota v Dobropoljani... Potem pa na obisk h kolegom v Ždrelac!

jutranja kavica @Kukljica

uvala Mala Sabuša

uvala Velika Sabuša

proti Velikem Bokolju

na oštro je šlo

razgledi z vrha

proti uvali Stivanja

tu se čas ustavi

kit-glavač (ritač)

nazaj je huda

vidikovac Straža

proti Kornatom

nazaj do morja

Krešo kuca na transformatorju @Dobropoljana

Daleka obala

sama med olivami (in pavšalisti)

Krasno je, vreme poletno, tudi prebodena blazina naju ni iztirila.
Naslednji dan po obilnem alpskem zajtrku napokava in odpeljeva do Tkona.
Vreme se je poslabšalo, oblačno, piha, za naprej kaže slabo. Odločiva se, da dopoldne prekolesariva še južni konec Pašmana, potem pa potegneva domov... 

proti uvali Vitane

šikana do uvale Vitane

morsko

robinzonsko

makova polja med olivami nad Tkonom

trasa

profil

Lepo zaključiva, za minuto ujameva zgodnjepopoldanski trajekt za Zadar (še mal drame, če sva s tovornim vozilom? A šta ti ja znam...) in potem po AC tekoče do doma. Štiri urce in že se mastiva z mehiško hrano v lokalni gostilnici. Zunaj dežuje...
Živel 1. maj!

***

"Svet je lep, če iščeš lepe stvari, lepe reči."