12.1.20

Preber, 12.1.2020

Lepo vreme vztraja že skoraj cel mesec, snega sicer ni, naju pa še močno drži. Z ekipco spet napademo k sosedom, čez Kačija do Prebersee. Dooolg hrbet Preberja opazujemo že iz mrzle doline, pri gostilni ujamemo še zadnji parking in hajdiga z množico navzgor. Za ogrevanje po cesti, pri zadnjih bajtah nataknemo srenače, potem pa ena sama diagonala navzgor. Res doooolga flanka. Trda, pomrznjena, nekje poledenele plate. Pa mravljišče turašev.
Vrh je klasično "tam zadaj", no, ko smo gor nas pričakata klopca in iglu. Vrhunsko. Razgledi pa spet mogočni na vse strani.

doooolg hrbet Preberja

tle že srenači pojejo...

...in v kolonci

mravljišče (za dobre oči)

tut mi smo del mravljišča

zraven fletni kuloarčki

(pred)vrh

še mau

razodetje

panorama

kar nekaj se nas sonči

ljubitelji oblin :)

Que pasa? El Condor! 

sinhrona eleganca na trrrrrdi podlagi

Ja, pri igluju smo se kar nekaj časa zadržali. Potem se pripravimo in zarežemo. Vršnih nekaj metrov previdno, ker je polno skal. Potem pa trrrrda, ampak res TRRRRDA flanka. Odjenjalo spet ni prav nič. Trdo, zrito, dile ječijo & ropotajo, stegna se pregrevajo...
Grem čist na desno, na rob, kjer ni zvoženo. Gladko, ampak ledene plate. Zarežem, brzina narašča, telo zdrži, material pač ne. Odtrga mi dilo in kot pingvin se ene 30m peljem po trebuhu, Huh, ustavil sem se, pa tudi dila je obstala. Sreča spremlja hrabre. Zapnem & zategnem okovje in nazaj na zvoženo. In malo bolj turistično proti dolini...
Na koncu še preža po zasneženi cesti, skoraj do šanka. Enga skipamo na ck, potem pa še enga rauhnemo v dolini. Uuuuu, smokin' :)  

enga smo rauhnili

Krasen dan!

*** 

Pre-bbbbb b-er
"Sliptu wiptu waptu slidam"

"Fire me fire me fire me fire baby
fire me fire the sky"


11.1.20

Sternspitze, 11.1.2020

Po vrnitvi iz divjine sva morala formo potrditi še doma. No, pri sosedih, saj pri nas snega skorajda ni. 
Najprej zjutraj presenetiva "gruzijske" kolege z lunch-paketi, potem pa brez informacij o razmerah kreneva "nekam okol tunela" in po poti opazujeva flanke. Žal, vse zelene. No, pred tunelom se spomniva na Sternspitze, ki tako kot pri nas Rodica, nikoli ne razočara. Odvijeva z autobahn-a in uparkirava za cerkvijo. O, lejga en KR je že tle - no, registrska je bila Krapina ;) Zgleda so še Hrvati začeli turat, morš mislit...
Začetna strminca ni obetala, vseeno se preko trav prebijeva do zaledenele ceste. Jedva gre s smučmi. Proti planini se odeja odebeli, na grebenu pa je že trdo, poledenelo, spihano. Pod neskončno piramidasto streho Sternspitze natakneva srenače, vzameva doping in grizeva strmino. Snega minimalno, pa še to res trdo in spihano. Na vrhu se veter umiri, midva tudi - nikjer nikogar, dan pa bogovski.
Pripraviva se, odjenjalo ni niti za milimeter in po trdem ropotamo s plohi proti bajtam v dolini. Woo-hoo, šiba!!!

tole je cilj

lunch-paket by Svaneti

začetek zgleda ubogo

cesta glih za glih

na planini ga je malo več

smerokaz po grebenu

tu je bi zadnji čas za srenače...

...in grizemo

utrinek 1

utrinek 2

razsežnosti vršne piramide

proti vrhu že travca zori, že travca zori prav zares

panoram-ska

super G

v dolino

razsežnosti flanke

podpisano s snežno belo

še zadnja travnata strminca

No, sej smučat se je kr dalo, čeprav je bilo trdo. Proti dolini celo nekaj odjuženega, skozi gozd sva našla žleb z mehkim snegom. Potem v preži po cesti, ki pa je zaprta zaradi podrtih dreves. Šlo je z enim snemanjem smuči (resda 3 kilometrskim ;)
Na koncu sva presmučala še zadnje travnato pobočje in z najboljšim prjatlom (Union) počakala sončni zahod. Krasno!
Kondicija je, Svaneti-hype še drži, zadevo sva pojedla za šalo!

***

"Kakor da svet pred mano leži, 
čas je zdej na moji strani
dogajajo se le dobre stvari, 
čutim, da nocoj sem
superboy – super – superboy"
   

31.12.19

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela.
Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas ustavil, kjer ti je edina skrb, kaj boš jedel in kaj boš presmučal.

VRHUNSKO JE BILO!

GRUZIJA - SVANETI
MESTIA - USHGULI

Ushguli - vasica na koncu sveta

na letališču se vkrcamo v Delice 4x4 - v njih smo se guncali naslednji teden

roadtrip as usual - cesta Kutaisi - Mestia
(mi smo vsi na rumen podmornici)

večerja s prvim pirom (po 5 urah guncanja v kombiju) @Guesthouse Mestia

pogled na Mestio iz terase guesthouse-a

prvi hod zajtrka

ekipa zbrana...

... in že prva tura - nad smučišče Tetnuldi

tja gor gremo - pa ne z žičnico!

na polno

super dan s krasnimi razgledi po Kavkazu

vrh 3.160m

in že pršičarimo :)

prvi pir z ekipco...

nekaj se jih je nabralo...

... in že Golica sredi Kavkaza!

naslednji dan v Ushguli - only fools and horses ;)

takoj na bližnji hrib - 2.975m
psi so se kar sami nalimali :)

prostrane flanke

že furamo v dolino

vse smo zorali

Ushguli

povsod polno stolpov

"mestni" utrip - guesthouse in cafe, central bus station z bianco-timingi, svaneti-salt, večerja na 4 nogah, 4x4 prevoz - vse kar rabiš ;)

sušenje perila pri -11C
 
samostan iz 12. stoletja

vasica Chazhashi - population 28 (2014)

smrekca v guesthouse-u

slastni hačapuri za zajtrk

nov dan, nova tura - Latpari pass (1.285 vm)

razglednica z Ushgulijem

lokalni turaši

nazaj v Mestio - novoletna smreka na trgu

novoletna fešta v hotelu Posta

lokalni bend je skrbel za vzdušje

včasih smo tudi jedli ;)

NouLet, NouLet!!!

nova tura - Detsili 2.575m

hudo je brilo
(Groznadze Pihašvili)

potem se je toliko odprlo, da smo vsaj videli, kam peljemo (no, ne vsi;)

naslednji dan spet v špuri - epska pod goro Lahla - 1.600 vm

oviratlon 

tak je tu svet - Kavkaz

veličastna Ushba

še zadnjih 500 višincev

neskončne pršičaste flanke 

pod vrhom

#vustagasprica

"Sam kwa sm ga poownova!!!"

zabava v gozdu

7. dan - še en "sprehod"
(volka ni bilo, paradiž vsekakor!)

  proti Guli passu pod Ushbo

četica proti obzorju

flanka je še dooooolga - zmogli smo do 2.540m

slalom med kravcami

zaključek 7-dnevne pustolovščine

še poklon lokalni ekipi

šofer Dato ga FILA

popijemo ves pir v lokalnem marketu in se poslovimo

FENOMENALNO!!!
Teden dni vrhunske pustolovščine, presmučanih več kot 7.000 višincev!
Super ekipa in vodiči, izvrstna hrana, nore dogodivščine in odbite fore!
Pa seveda teden dni suhega pršiča za prste polizat!
Ena boljših v življenju!

kje smo bili

Moram naredit še mal reklame -
poglejte na Lifetrek in "nč čakat, koj se prijavit!!!"

Hvala vsem!

I'll be back!

დავბრუნდები

***

"Ai Dunia"

Pa še kratek filmček za razumevanje, kje smo bili