20.7.18

Do Nordkappa, 20.7.2018

Končno!
Dopust in dolgo pričakovana pot na sever.
Skulirano sva vse lepo zložila in napokala, poljub otrokom (home-alone woohoo!) in gasa skozi Karavanke. Preko noči sva se s par menjavami nekako prebila čez "Stauland" (gradbišč in kamionov nikakor ne zmanjka!) in zjutraj že iz Lubecka (Puttgarden) s trajektom na Dansko. Urca, dve, še mogočen in temu primeren drag most in že prineseva vročinski val na Švedsko. Kratek ogled Stockholma, prvo spanje v Uppsali (po 2.200 km). Zjutraj (ob 6:30 kaže 24C!) pa dalje po E4 in 15 urno opazovanje silnih borovih gozdov (drugega se ne vidi). Kratek ovinek in osvežitev na HighCoast. Pa spet neskončna cesta... Vmes odkrijeva, da Fjällräven ni samo blagovna znamka, ampak tudi mesto. Naslednje spanje v mali vasici Ranea pred finsko mejo (ob 23:20 še vedno kaže 22C). 
Nato pa k Božičku in prečkanje arktičnega kroga...
Pa po Laponski - borovi gozdovi in "lilije". In prvo srečanje s severnim jelenom (na cesti!).
Pa Inari, kopanje v arktičnem jezeru (zunaj 32C!), potem čez mejo v Norge - Karasjok, Lakselv, Olderfjord... Ob slikoviti obali pribrziva do Nordkapp kommune!
Še megalomanski tunel (skoraj 7km - 9% dol, 10% gor) pod morjem, še par manjših ter še zadnji 4 km in...
       
napokano u piko

kofe iz kastrole (ker sva džezvo pozabila doma, kupiti se jo pa tam ne da) @Køge

prvi los

Uppsala

ohladitev @Kramfors

švedske brezje

Norrfällvikens @HighCoast

majo zrihtan

Råneå

tule sva bila najbližje losom (a so vsi še spali)

Rovaniemi

v krogu ni bilo tako arktično (stopinje so v C ne v F)

Sami shop @Inari

namakanje v arktičnem jezeru Vajunen

še mal do Kahppa (finsko-norveška meja)

Norveška se takoj pokaže v vsej svoji lepoti

snežno beli junak

sušenje polenovk in značilne vonjave

smo že blizu!

Waauuu! Iz tunela se končno odpre pogled... na križarko!
Ogromna križarka (polna Japoncev se izkaže pozneje) stoji sredi malega fjorda. Noro!
Še nekaj kilometrov klanca, vreme pa se iz sončnega v trenutku spremeni v oblačno.
Zajame naju megla in bolj pritipava do rampe. Vidi se nič, odlistava 57 eur in se uparkirava. Nordkapp!!! 4.700 km od doma! 
Ura je 23:30, megleno, noči ni, ljudi pa mrgoli kot sredi dneva. Seveda greva takoj pogledat na rob...
Pokaže se polnočno sonce!

Nordkapp

masovka

čez "noč" se meglice razkadijo

jutro ob 6:00

Ljudi je neomejeno, vseeno polnoč pričakava na "najbolj severni točki". Potem spat, ampak ker noči ni, je tudi spanja bolj malo. Že pred šesto se dvigneva in še enkrat na rob. Tokrat pa nikjer nikogar! Sama samcata! In silno morje pred nama! Noro! SEVA!!!
No, trajalo je 20 min (ravno, da sva vse poslikala), potem je uletelo 5 avtobusov in "normalen" dan se je začel...

sama "na koncu sveta", nikjer nikogar!

dolga, dolga je cesta

zajtrk z razgledom (in Lou Reedom)!
 
piknik nekje okoli Langfjordbotn

prvi losos - crispy outside, juicy inside ;)

snežno bela zabava nad fjordom

Midva pa že šibava dalje, vmes nabaviva svežega lososa in po krajšem nesporazumu s Fincem prirediva pravi piknik v fjordu. Potem še nekaj ceste, čudovita pokrajina in razgledi, snežnobela zabava na prelazih. 
Šesti dan, midva pa na poti za Lofote...

***

 "Nekaj sije v nas, ljudeh, ne ugibajmo zakaj, le da vsem lepo je."

12.7.18

Radolca, 12.7.2018

Četrtkanje v rodnem kraju.
KRASNO!


Koala Voice

Sandala Boys

***

"I was out on a strangers' tide, 
in a foreign land where I tried to get high"

"A beer or two
that's what we do!"
Sandala

8.7.18

Storžič, 8.7.2018

Pa je zneslo tudi na Storžič.
Zgodaj se pripeljeva po dokaj razsuti cesti do Doma pod Storžičem. Ljudi še ni veliko, hitro se odpraviva po poti skozi Žrelo. Vreme ni bilo preveč vroče, vsaj na začetku se je dobro hodilo. Po prvih zajlah me je pa pobralo - vsega pomalo - pomanjkanje kondicije, glava ni bila čista, premlevanje 1000 stvari,...
V glavnem, težko sem šel, težko... Ena najtežjih letos...

skozi Žrelo

na začetku smo še skakljali

pod grebenom

greben z vrtenjem v glavi

dežela Kranjska

greben-ska

vrh

panorama z vrha - počasi nastaja gužva
 
sestop čez Škarjev rob

Ja, ja, muke ježeve... Potem še doooooolg (zmeraj daljši) sestop čez Škarjev rob, ki se kar ni hotel končati. K sebi sem prišel šele v Old English pubu v Tržiču ob kozarcu stouta.
Hmmmmm...

Doma sva potem potestirala še quick-grill, ki pa ni glih nekej. Vžgal se ni, sm mu moral precej pomagati, briketi pa prepojeni in so bili šnicli zelo dieselski...
Res samo za hudo silo...

dimilo se je dobro, okusi pa po naftni ploščadi

Še en teden, potem pa zasluženi dopust.
In odklop v deželi severnega sija!
Komaj čakam...

***

"Dej mi roko
pomagi skozi dan
izvleč iz mene najboljš kar imam"

1.7.18

Mangart, 1.7.2018

Preddopustniška tokrat za spremembo na Mangart (namesto na Storžič). Pripravljava se za na sever, je treba sprobat, če vse štima. Napokava komplet paket (od kuhinje do spalnice), vmes se ustaviva na piru v Martuljku, kjer nama zaželijo uspešno noč! Potem pa v večernih urah uparkirava na ovinku (za odcepom proti koči) in zlezeva na bližnji vrh (Mali vrh?). V mraku in spokojnosti gledava pojemajočo svetlobo na zahodu. Super je. 
Mislila sva, da bova bolj kot ne sama, ampak na parkingu je kar nekaj avtomobilov. Še malce debate in počasi naju zaziba v spanec...
Zjutraj vstaneva zgodaj, pristaviva kafico in že šibava po cesti proti sedlu. In naprej proti Mangartu - izbereva Slovensko smer, nikogar pred nama, vrhunsko. Pozdraviva še ovce in že sva na zajlah v steni...

večerni Mangart

mrači se

panoramica

noč prihaja nad deželo

eden pred spanjem

jutranja kavica "iz radlca"

proti sedlu

odcep


kera ovca - še trave ne najde

pogled nazaj na sedlo

v zajlah 1

v zajlah 2

Lepo je, mirno, nikjer nikogar, čisti užitek.
Meglice se razblinjajo pred nama. Malček plezarije, še nekj zajl in že iz meglic zagledava modrino in križ. Vrh je tu! 

na poskok

objemalec stene

še mal zajl...

pa kakšna grapca...

pa kakšno snežišče...

prehod proti soncu

meglice se razblinijo in pokaže se vrh

vrh

Na vrhu najprej še malo mlečno, potem pa se odpre. Dolina pa še zadekana.
Kar dolgo posediva, res je lepo. "Jutra so najlepša zjutraj!" © Feo
Potem se počasi odpraviva po Italijanski nazaj. Tu pa že srečujeva ljudi, nižje kot se spuščava, večja je gužva. Se splača zgodaj uloviti dan! 

panorama z vrha Mangarta

dolina še pokrita s snežnobelo odejo

spokojno

Tudi navzdol se spuščava počasi, treba je prečiti par snežišč, zadnje kar podplatno presmučamo ;)
Pa spet ovce. Dan se je medtem povsem odprl. Po cesti od sedla srečujeva same škodilake z registracijami države porekla. Zanimivo, res so navalili. Midva pa do avta na zakusko, potem pa v dolino...

proti koči

#footski
 
ovce so se preselile na nižje lege

Seveda se ustaviva še v Logu v Gostišču Mangrt - tokrat nama zapašejo sladice!

njaamiii

Potem pa skozi Trento in čez Vršič na drugo stran...

***