Ob Obali, 29.4.2022

 Petek pa na izi. Spanec krepčilnež & zajtrk obilnež!

V jutranjem hladu se posloviva od Kort in parkirava pri solinah. Mal piha, vreme je bomba. Tokrat bo ravninska etapa, na svoj račun bomo prišli šprinterji ;) 

Ob morju mlinčkava po Parenzani. Najprej mimo solin in ob kanalu Sv. Jerneja do Lucije. Potem naprej proti Portorožu, ampak ne do konca, pač pa skozi tunel do Strunjana in solin. Mirno, spokojno, uživava.

Parenzana je lepo speljana po zaledju, samo folka je pa noro. Občasno kar nevarne situacije, je treba biti previden in prilagoditi vožnjo. Po dolini oljk se ozreva proti piranski cerkvici in že sva nad Izolo. Spust do Simonovega izliva, pardon, zaliva in naprej na kavico. Guštava. Pa dalje po Obalni poti. Vrhunsko, da so zaprli za promet. Lepo urejeno, miga, teka, kolesari, rola vse živo. Do Kopra, kjer zakruizava po mestu in se ustaviva na pomolu na street-sea-food-u. 

Prfektn! 

Še selfie s staro družinsko prijateljico in počasi nazaj... Lepo je, toplo, vse diši in cveti!

Stara šola @Korte

Soline

ob kanalu Sv. Jerneja

akrobacije na pomolčku

skozi tunel proti Strunjanu

Strunjanske soline

"Sonce, voda, zrak, svoboda" :)

pogled čez oljčnike proti Piranu

morje okusov @folpo.eu

Še kratek pripetljajček - v Kopru ležerno kolesariva po promenadi, nakar naju zaustavi redar. Takoj se je videlo, da predstavlja Oblast in ni razpoložen za šale. Grozi nama s kaznijo, "kaj si misliva", "ne se zajebavat" ipd. Sem imel na koncu jezika, a nisem upal komentirati v stilu "Kako? A ni sedaj SVOBODA? In konec preganjanja (petkovih) kolesarjev??". 

Mirno sva razjahala in se peš odpravila nazaj (čez celo promenado) in potem po kolesarski na izhodišče v Sečovlje.

trasa

Zaključila sva v Marezigah, ker obisk Obale je pač treba zaliti. In kje, če ne v Deželi Refoška in to v najbolj vinski vasi?  

Marezige

stolp pri Podpeči - kot rookija sva šla "pogledat" za šparglje, ki pa so očitno že mimo :)

Komaj sva jih našla za eno švoh fritajo.

Je šlo pa več vina... 

***

"Smo šli biciklirat od Izole do Kopra

In smo skoraj ostali brez Žareta basista

Na levi strani morje na desni je bla cesta

Nad nami nebo nad njim pa nebesa

...

Več kot spijemo boljši smo

in lepše zgledamo"

Zmelkoow

Vremščica, 28.4.2022

 In smo šli v napad. Na Obalo.

Zdravc je ob odhodu v zgodovino častil prenočišče (čeprav se je še bolj spektakularno poslovil Zmago Plemeniti, ki pa ni nič "zanga dal" :)

Rezervirava nama zelo ljube Korte. Potem napokava in se odpeljeva do Škocjana, kjer zajahava bicikle. Občutek ni kul, rit se takoj začne pritoževati ;) Ampak bo mogla stisnt zobe.

Po lutanju po Matavunu (gor/dol, sem/tja) se nekako utiriva na kokr pravo pot. Priprava na turo je bila slaba, zato sva naslednjo uro lutala po raznoraznih kolovozih, ki so prehajali od manj zaraščenih do skoraj neprehodnih. Huh. Nekako le udaneva tablo za Vremščico. In to direktno. Potka pač ni bila speljana v črko Z, ampak v črko I. Strmo ko pra*ica! Naslednjo uro sva tišala.

Do grebena sva bila že čist fertik, pa šele 400 višincev sva zmogla. Nekako ne znava u izi...

Motoviljenje se je nadaljevalo tudi po grebenu. Opis, ki sva ga imela, se nikakor ni skladal s stanjem na terenu. No, vrh je vseeno tako prostran, da ga res nisva mogla zgrešiti. Ko že misliš, da je hudega konec, se pod vrhom spet ornk postavi pokonci. Taa-daa, končno na vrhu in razgledi od Nanosa do morja. Lepo je, mal piha, folka ni. Super.

Poslikava, skočiva še do cerkvice Sv. Urbana, kjer pozvoniva za večno ljubezen. Potem pa končno spust. Če je bilo gor naporno, sva navzdol po diretissimi res uživala. Nazaj grede sva potem tudi pociljala opisano pot, tako, da je bilo na koncu vse odkljukano...

J pobočja Vremščice

takole je šlo kakšno uro

proti vrhu

po grebenu

še zaključni pesjan

pogled nazaj

vrh z Nanosom v ozadju

cerkvica Sv. Urbana

milodar

dolvn1

dolvn2

tunel, ki sva ga iskala gor grede

Škocjan

Zadovoljna sva se na koncu izognila kasi v Škocjanu (edini lucky-moment ta dan) in na stolčkih uživala v aprilskem soncu. Potem v Korte v Staro šolo čekirat, pa še v Piran na sprehod in pijačo.

Zaključila sva spet v Kortah v gostilni, kjer sva se obilno & odlično podprla in odžejala... S kruhom pomazano - priporočam!

Piranska veduta

s sončnim zahodom

motoviljenje po Vremščici

***

"Let it roll, baby, roll

Let it roll, baby, roll

Let it roll, baby, roll

Let it roll

All night long"

The Doors

Dobrač, 27.4.2022

 Odločila sva se, da je čas za otvoritev kolesarske sezone. Zjutraj sem se zato lotil pospravljanja zimske opreme, ko me je zasekalo v križu. Izbuljene oči in švic po celem telesu sta bila še najmanjši problem. Počasi sem se nakako sestavil, oblačil sem se 20min "u leže". Samo upal sem, da bo zneslo. V avtu je bilo potem malo bolje...

 

Najprej dostaviva mladca v Beljak na štacjon (na poti v severne dežele), potem lenobno kruizava ob Vrbskem jezeru. Kolesa in opremo mava napokano, ampak vreme nekaj ne sodeluje. Vseeno se proti Dobraču začne jasniti. Ko si privoščiva še rogljiček, sva trdno odločena, da napadeva...

Klanec se začne takoj na polno, križ kar ok, ampak po par ovinkih rita že vriska. Ni še utrjena ;)

Višje ko mlinčkava, bolj je mraz, pa tudi sneg še leži ob cesti. Vreme se aprilsko spreminja, nad Julijci je prav dramatično. Mal se ustavljava, poslikava, potem zagledava cilj. Ampak kača je še doooolga...

Končno pribrcava do koče, sva kar precej zavita v vse vrste layerjev. No, potem pa še peš naprej. Sem imel že takoj občutek, da bo overkill - in nisem se motil. Pot se je od zadnjega obiska podaljšala za faktor 10. Pa še precej snega leži, noge sem imel takoj mokre. Pihal je veter, mrzlo, nič kaj ugodno. Ko se končno pokaže stolp, se mi je uprlo. "Dost je blo!". Draga šiba dalje, snega je vse več, predira se. Mene zazebe, počasi grem nazaj proti koči. Marsikaj sem premislil in marsikakšno odločitev sprejel - niso za na papir...

Spodaj, ko čakam na klopci, se menja sonce (toplo) in oblaki (hudičevo mrzlo). Prleti dol, je tut kr zmatrana. Zavijeva se v vse, kar imava in na kolo. Mrzlo, mrzlo, pa še 16km spusta :O

Če ne bi imel smučarskih rokavic, bi na dnu prste odlomil kot politanke. Tako je pa samo zanohtalo ;)

Btw, a veste, da premoremo 20 nohtov? In prav vsi so bili zanohtani... Na bolečine v križu sem kar pozabil.

Alpen-štrasa

na začetku naju je grelo aprilsko sonce

"Get your kicks on route sixty-six"

D šikana

dramatično nad Julijci

panoram-ska

cilj je še dva hriba zadaj

tacava navzgor

pogled nazaj

tifusar-ska

pri 69 se mi je uprlo ;)

cerkvica na vrhu

nazaj v snežni plohi

Ko sva se pripravljala za spust, naju je ujela prava snežna ploha. Ki je trajala kar nekaj kilometrov. Arktično!

Nabralo se je 42km in skoraj 1.700 višincev. Kr epsko za otvoritveno...

V avtu sva nabila gretje, do Kranjske gore sva se nekako odtajala, potem pa - ne na bograč ampak na pizzo. 

A je dan upora al' ni!? 

Jutri gremo pa v napad...

***

"Mesec lenuh, hitreje za nami!

Mi gremo, gremo s puško na rami!

V napad za svobodo, za kruh!"

ŽPŽ Kombinat

Kaj dogaja? 24.4.2022

 😈

***

Rodica, 18.4.2022

 Ni ga lepšega kot praznični (in to še Velikonočni) ponedeljek!

Kam češ drugam kot na kraljico - Rodico!

Kljub napornim dnevom in neusmiljeno borbo s šunko, pirhi in potico, sva se iz postelje zbasala kar zgodaj. Do Bohinja so naju spremljali žametni ženski vokali. Po cesti se da povsem do parkinga pod Suho. Nikjer nikogar, odprdela sva v strmino... In ugotavljala, da za Rodico moraš res ujeti trenutek - ko je cesta ravno kopna do konca, snega v bukovju pa še ne zmanjka. No, tokrat sva skozi bukovje nosila, snega je pač letos odločno premalo.

Tudi pl. Suha ni kaj dosti zalita. Bilo je še trdo, zato sva z dilami na ramah nadaljevala skozi žleb. 

Za Ulcami sva potem zapela dile, pa bi bilo mogoče bolje, da bi šel kar peš. Neverjetno mi je zdrsavalo (in to s srenači), sem se kar namatral pri prehodu v višje nadstropje. Okoli Male Rodice je že hudičevo mrzlo brilo, vrh Rodice je kopen in so dile spet romale na rame. Počasi proti vrhu, sunki vetra so naju kar prestavljali. Pihalo je tako mrzlo, da mi je obraz povsem zrmznil.

Na vrhu se kar hitro urihtava, na drugo stran je vse zeleno, greben je brez snega. Začetek na sever, kjer je veter zlizal strmino do visokega sijaja. Trdo, mestoma ledeno ;) Ampak je grabilo. Potem čez greben v konto, pa še enkrat dile na ramo in naprej do Lepe Suhe. Tu pa potem uživaška pela (čeprav je bilo še vedno trdo) do planine...

prečka je s snegom zelo uboga

pl. Suha

pod Malo Rodico

zgornja etaža

peš na goli vrh

je mož in je gora

na drugi strani pomlad

greben gol in spihan

smetana z Julijci

ogled postavitve

trrrrdoooo

za bistre oči ;)

Rodica v vsej svoji lepoti

na Lepi Suhi

krasna pela

proti planini

še mau carvinga

zaključek

Skozi bukovje je bilo že na začetku treba precej paziti, potem pa snega enostavno zmanjka. Dile spet na rame še pred prečko. Dobrih 20minut do avta, tu pa stolčke ven, hidracija in uživanje v ritmih žolne.

Spet je blo fajn!

***

"Ven poglej in se nasmej.

Lep je dan

Naj zvrti se ti v glavi

Lep je dan

Naj te nič ne ustavi

Lep je dan

Vse diši že po pomladi

Lep je dan

Vse skrbi pozabi"

Anja Rupel