Aprilsko vreme je že takoj upravičilo svoj sloves. V petek in potem še v soboto ga je sipalo. Noro. Po skoraj povsem poletnih temperaturah smo se prestavili v zimo. Seveda je treba priliko izkoristiti.
V soboto smo se zabavali z mladimi generacijami, danes pa že zgodaj šibava na Pokljuko. Na Rudnem polju sva tretji avto, ko se že povsem urihtava (pancarji, dile) pride model in pove, da je ta parking samo za bemflne. Wtf? Ni se dalo dogovoriti, v izogib pretepu sem kar v pancarjih preparkiral. Noro, res.
Končno na dile in šibava mimo žičnic. Pred nama samo eden, pa še ta bolj v smer Viševnika. Midva pa desno na cesto in na polno. Sledi ni, sneg pa precej suh in ga je frišnega kar dobrih 20-30cm. Tudi smreke vse bele. Lepo, čist zimsko vzdušje (da ne rečem božično).
Gurava na polno, ko odvijeva z druge ceste, pa naju nekako potegne direkt v hrib. Ubereva neko povsem samosvojo špuro. Strmo gaženje med drevesi. Je pa lepo. Zelo. In nikjer nikogar.
Iz gozda prideva tik pod Velikim Selišnikom, se dvigneva do izravnave (kjer gre letna pot) in potem napadeva Debelega z leve. Huh, ogromno zgleda ruševja, sploh se od poleti ne spomnim, da je tako poraščeno. Ja nič, tle smo, gremo gor. Špuro vlečeva čez ruševje, občutek je kot bi hodil po fedrih - vse miga in se udira. Very bumpy. Vmes nama še gams pomaga vleči špuro, a revež obupa, ne gre do vrha. Spet se sama prebijava navzgor. Res se precej matrava...
Končno nekako primotoviliva pod vrh in še zadnji naskok (summit-push). Gor sva! Edina!
Tistim, ki so hodili za nama (vsaj dva sva opazila) se res iskreno opravičujem za tako špuro.
Na vrhu pa, jaaa, krasni razgledi, dan vrhunski, toplo sonce pa hitro preobraža sneg. Urihtava se in direktno dol. Fantazija! Ni veliko priložnosti da v aprilu furaš celca. In to na polno!
Grrreeeemmmooooo!!!
Pokljuški smrekored
na polno gre že po cesti
ko se kick-turn zatakne...
Veliki Selišnik dominira
mi pa gazimo dalje
zimska idila
takole je zgledal pogled na Debeli vrh
(že tu sva vedela, da bo borba do vrha)
lagano sportski
guzimo akhm... gazimo
na Z robu naju vseskozi opazuje Očak
na vrhu - pogled proti Mrežcam in Debeli peči
pogled nazaj - Viševnik, MDV, VDV
vrhunski vršni zavoji
woohooo! prašimo v dolino
.jpg)
na raketni pogon ;)
vse sva zrila
.jpg)
tut špricalo je, jaaaa!!!
vrhunsko pripravljen ror
Udela sva fenomenalen ror z nedotaknjenim, dokaj suhim snegom.
Smučarija za prste obliznit!
V spodnjem delu pa se je že začelo južiti, sva iskala senčne predele v gozdu. No, tudi par čudnih (strmih) prehodov je bilo vmes, ampak vseeno vrhunsko. Res TOP smučarija.
Nazaj na cesto sva prišla malo nižje, tu pa se je začela kalvarija. Sonce je ojužilo sneg do te mere, da se je popal in limal (in to brutalno) na dile ob vsakem koraku. Matrala sva se celo pot nazaj - skoraj 3 kilometre. Brez besed - tiha maša ;) Ko sva končno pricoklarila do avta, sem bi tako izžet, da sem se samo sesedel v kamp-stolček. V normalno delovanje me je povrnil šele hmeljev napitek...
eden izmed prehodov - mause-falle
brutalne cokle dol grede
Ampak, ko potegneva črto, je bilo pa FENOMENALNO!
Prvopristopnika ta dan, dol pa vse flanke samo za naju. Nedotaknjene!
Tak april mamo radi...
***
"Hey honey what you trying to say
As I stand here
Don't you walk away
And the world comes tumbling down
Hand in hand in a violent life
Making love on the edge of a knife
And the world comes tumbling down
And it's hard for me to say
And it's hard for me to stay
I'm going down to be by myself
I'm going back for the good of my health
And there's one thing I couldn't do
Sacrifice myself to you
Sacrifice"
Ni komentarjev:
Objavite komentar