Odločila sva se, da je čas za otvoritev kolesarske sezone. Zjutraj sem se zato lotil pospravljanja zimske opreme, ko me je zasekalo v križu. Izbuljene oči in švic po celem telesu sta bila še najmanjši problem. Počasi sem se nakako sestavil, oblačil sem se 20min "u leže". Samo upal sem, da bo zneslo. V avtu je bilo potem malo bolje...
Najprej dostaviva mladca v Beljak na štacjon (na poti v severne dežele), potem lenobno kruizava ob Vrbskem jezeru. Kolesa in opremo mava napokano, ampak vreme nekaj ne sodeluje. Vseeno se proti Dobraču začne jasniti. Ko si privoščiva še rogljiček, sva trdno odločena, da napadeva...
Klanec se začne takoj na polno, križ kar ok, ampak po par ovinkih rita že vriska. Ni še utrjena ;)
Višje ko mlinčkava, bolj je mraz, pa tudi sneg še leži ob cesti. Vreme se aprilsko spreminja, nad Julijci je prav dramatično. Mal se ustavljava, poslikava, potem zagledava cilj. Ampak kača je še doooolga...
Končno pribrcava do koče, sva kar precej zavita v vse vrste layerjev. No, potem pa še peš naprej. Sem imel že takoj občutek, da bo overkill - in nisem se motil. Pot se je od zadnjega obiska podaljšala za faktor 10. Pa še precej snega leži, noge sem imel takoj mokre. Pihal je veter, mrzlo, nič kaj ugodno. Ko se končno pokaže stolp, se mi je uprlo. "Dost je blo!". Draga šiba dalje, snega je vse več, predira se. Mene zazebe, počasi grem nazaj proti koči. Marsikaj sem premislil in marsikakšno odločitev sprejel - niso za na papir...
Spodaj, ko čakam na klopci, se menja sonce (toplo) in oblaki (hudičevo mrzlo). Prleti dol, je tut kr zmatrana. Zavijeva se v vse, kar imava in na kolo. Mrzlo, mrzlo, pa še 16km spusta :O
Če ne bi imel smučarskih rokavic, bi na dnu prste odlomil kot politanke. Tako je pa samo zanohtalo ;)
Btw, a veste, da premoremo 20 nohtov? In prav vsi so bili zanohtani... Na bolečine v križu sem kar pozabil.
Alpen-štrasa
na začetku naju je grelo aprilsko sonce
"Get your kicks on route sixty-six"
D šikana
dramatično nad Julijci
panoram-ska
cilj je še dva hriba zadaj
tacava navzgor
pogled nazaj
tifusar-ska
pri 69 se mi je uprlo ;)
cerkvica na vrhu
nazaj v snežni plohi
Ko sva se pripravljala za spust, naju je ujela prava snežna ploha. Ki je trajala kar nekaj kilometrov. Arktično!
Nabralo se je 42km in skoraj 1.700 višincev. Kr epsko za otvoritveno...
V avtu sva nabila gretje, do Kranjske gore sva se nekako odtajala, potem pa - ne na bograč ampak na pizzo.
A je dan upora al' ni!?
Jutri gremo pa v napad...
***
"Mesec lenuh, hitreje za nami!
Mi gremo, gremo s puško na rami!
V napad za svobodo, za kruh!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar