Mesnova glava, 25.2.2024

"Gvava je poklicava!"

In temu se nikakor ne da upreti...

Še bolj zgodaj kot včeraj brziva na Pokljuko. Sva med prvimi, par jih je šlo pred nama. Sva pa veselo presenečena - od včeraj ga je še mal vrglo. Super, prava snežna pravljica.

No, ob žičnicah je vse razrito, tudi žleb je kar dobro prehojen in presmučan. Je pa šura fino gladka, psi tečejo, fajn se hodi. Na Plesišču odvijeva levo, na Hrustnik. Prva in edina. Če včeraj nisva bila prepričana, ali odfurati na Konjščico, danes ni dileme. No, malček jo je, ker na Viševniku zgledajo fenomenalne razmere. Po trenutku obotavljanja se vseeno odločiva za prvotni načrt. V soncu se pripraviva, megla se začne dvigovati iz obeh strani, midva pa zaruživa skozi ruševje v mehak pow. Zabava zagotovljena!

   Skozi gozd je kar pestro, precej se je zaraslo. Jasa nad Konjščico pa super, čeprav je sneg že bolj mokre strukture. Pri Sirarni natakneva pse in v breg na drugo stran. Na polno, kar z zapetimi pancarji in na ski :)

Vreme se menja - oblaki, megla, sonce - je pa pravljično. Nikjer nikogar, tišina, sneg na smrekah poudari zimsko idilo, uživanje.

Špuro potegneva ob potočku (no vleče jo znana manekenka Gazibaba ;) in si puščava najlepše dele nedotaknjene. Vmes še malo sneži, a ko prideva na greben (Sleme) pod Mesnovo glavo se spet zjasni. Potegneva še par deset višincev desno po grebenu, da najdeva bolj strma pobočja.

Nedotaknjeno je, navdušeno zaprašiva navzdol...

smučišče je imelo precej obiska včeraj

še nekaj tako običajnega, kot je žleb, zgleda pravljično

smrežaki

zimska idila

proti Plesišču

super razmere na Viševniku

dolina je še zadelana

napadeva proti Hrustniku

prva in edina

snežno bela

💜 💙

priprava

proti Konjščici

že prašimo

v strmem gozdu

mal prebijanja

Iz Konjščice proti Mesnovi glavi

stražarji se nama klanjajo

nedotaknjeno

na grebenu pod Mesnovo glavo

vse imava zase

take off

Ja noro, super smučarija. Sneg uležan, mehak, dile lebdijo, vrhunsko!

Snežno beli razvrat ;)

Ko se pripeljeva nazaj do Konjščice pa spet sneži. Pri Sirarni se mal okrepčava, potem pa je treba še nazaj čez hrib zlest. Kr matr, gre počasi... Ampak na konc smo ga pa poovnal ;)

proti Konjščici sneži

spet na Plesišču in priprava na spust

Zadnji spust s Plesišča je bil sploh vrhunski, ravno prav hiter in mehak sneg. Groove!

Kakšen dan! 

Doživela sva vse - sonce, oblake, meglo, sneženje. Sneg pa vseh oblik powderja! 

Trije vzponi, trije različni spusti, vsak s svojimi lepotami. Naneslo je dobrih 1.100 višincev. 

Super.

NAVDUŠENA!!!

***

"How do you say delight?

Groove is in the heart

yeah, yeah, yeah, yeah"

Deee-Lite

Plesišče, 24.2.2024

 Nov sneggg!

Končno je butnilo frišnega, smo že dolgo čakali. No, doma se je cel dan zlivalo, edina pametna varianta je bila telovadnica in klasični petkov derbi. Oooo, kako je pasal! Forma sicer ni ne vem kaj, vseeno je bilo dovolj za "enojni-enojček" (en gol :)

Sem jih pa fasal vsaj pet, +/- je bil pravi zimi primeren.

Ker se je zadeva zavlekla (kot vedno), nisem bil čist prepričan, da se bom zjutraj dvignil in kam šel. Mehur je zahteval svoje in nežnemu pritisku (v hodniku vsa oprema že packed & ready) se pač nisem mogel upreti.

Šibava na Pokljuko na varna območja  (je namreč štirica!), uparkirava. Pri kasarni že nov sneg, se pa z višino kar dobro odebeli. Tokrat nisva prva (happy!), špura je že potegnjena. Par jih je šlo pred nama, za njimi pa nadebudni pešak, ki je frišno špuro povsem naluknjal. Grrr. Mu je pa treba priznati doslednost - tudi enega koraka ni naredil izven špure. Bravo! Na srečo mu je pri drugi žičnici zmanjkalo moči in naprej je bila špura skozi snežno-belo pravljico gladka in tekoča kot tekoči trak v Maxlnu.

Lepo počasi napredujeva, res je zimsko, snega je ruknilo sigurno 40cm. Idila. Proti vrhu grabna se mi začnejo oglašati včerajšnji Guinnessi in kar niso in niso nehali najedat. Nekej bi se zgovarjali, pa pametovali, jest pa slab. No, sem jih šel odlit in je blo takoj bolje ;)

Zlezeva na vrh Plesišča, ne piha, snega je čez koleno. Prvi plan je bil skozi gozd proti Konjščici, ampak ruševje zgoraj ni povsem zalito. Nič, bova šla kar na pristopno stran dol. Med pripravo uleti še legenda, s katero smo se družili v Svanetiju. Iskreno se razveselimo, mal podebatiramo, potem pa se vrževa v gostega frišnega celca... woo-hoo!

zjutraj me takole pričaka subtilni namig, kako bova preživela dan :)

frišno pobeljeni smrekored

(že tle je špura naluknjana!)

love is all around

prava zimska pravljica

to je to!

skozi okno

na vrhu zapleševa tango

jipiiii

praši se, praši

triptih frišnega celca

še mal baleta

Noro! Dile kar lebdijo, super pela. 

Škoda samo, ker hriba res hitro zmanjka. Nič, greva še enkrat in ponovi vajo. Prfektn.

Potem dol po grabnu, že mal zvoženo, ljudi pa kar nekaj napada. Še glisiranje ob žičnici, vidljivost ni najboljša, takoj se zapičim v sneg. Ena sama zabava.

Pa mal tišanja do parkinga, tu pa vse polno. Hidracija, opraviva še dobro delo in dvema mladenkama omogočiva parking. 

Doma sva se naphala s čilijem in potem odprdela, pardon, odbrzela v toplice. Nazaj grede sva se razveselila dvojne zmage skakalcev. Pa še Jan je razturu! Vse vrhunsko. Lahko bi rekel, da se nama je tokrat vse poklopilo - kot Darčiju! Razen gob ;)

Edino radijsko-valovski Darči je kar precej trokiral... (kje je rdeča črta in kje je ni, kdo je preletel zeleno črto in kdo jo ni, kdo bo preračunal točke in kdo jih ne bo, kdo bo zmagal in kdo ne bo, in končno ... kdo s kom spi v sobi in kdo ne). Da o občutkih sploh ne govorimo... Novinarstvo par excellence!

***

"Darči zmeri najde gobe, kadar gre v hosto

na Merkur blagajni faše devetdeset posto..."

Robert Petan

Velika Mojstrovka, 21.2.2024

 Najprej modra misel:

"Star dopust je samo za ponucat dober!"

In smo ga ponucal. Dost vrhunsko! 

Na sredo, tik pred spremembo vremena, šibava na Vršič preverit besedo tedna. VESINA! O ja, ampak ne kr ena, ampak tista, ta huda. D vesina. Vzhodna. 

Med tednom na Vršiču zmerno, 10-15 avtov pred nama. Tako bi si človek želel vedno... Hitro na dile in zagrabiva v prvo strmino. Plaz je še trd, s srenači se kar mučiva. Večina jih gre peš od podna - je vsaj enkrat hitreje. Telovadiva med ruševjem, potem prečka in v dereze za zaključek na Vratca. Po Grebencu je sicer spet sneg, ampak raje kar trogava dile proti vrhu Male. Vmes čudoviti pogledi na vesine Mojstrovk. Dan pa kot iz škatlice!

  

Folka ni veliko, pobočja Male počasi prijemlje sonce. Na kratko odsmučava/odpešačiva do vrha grabna med Malo in Veliko. Tu se odereziva in napadeva Vesino. Mal je že mehka, pikava jo in rineva navzgor (in raje ne gledava navzdol :)

jutranja "tlaka" na Plazu

med bunkami proti Vratcem

pogled na vesine

zenovsko na vrhu Male

"požen, mi smo prpravlen!"

stairway to heaven

stopinje narastejo

pogled navzdol

Izstop direktno na vrh in res čudovita kulisa z Jalovcem in Mangartom ter grebenom proti Zadnji Mojstrovki. Sama sva, uživava! Razmera je vrhunska, sneg pa ravno prav odpuščen. Počasi se urihtava, zadrsava po grebenu in potem v žleb. Po sredini so kepe in bunke, ampak levo najdeva super linijo, ki je ravno prav odjenjala. En sam užitek!!!

nabiranje hitrosti za strmino ;)

na kol (oz. skalo)

čudovito glisiranje po odpuščeni flanki

na poskok...

...potem pa ekstremno čez prelomnico!

Woo-hooo. 

Super smučarija, ravno prav odpuščeno! Uživava. Vmes mal na poskok. Pa mal tut na glavo.

Ena sama zabava!

Potem še prečka do Vratc (ene 30vm je bolje peš). Nato pa na trrrrdo strminco pod Vratci, ki jo sonce ne prime. Skačeva, trese, ropota...

Odpeljeva čist levo, kjer je pobočje že "od sonca razvajeno". "Hitro" vijuganje med ruševjem, še malo masažnih bunk za zaključek in že sva pri cesti. Noro!

Pred avtom pa stolčke ven, piksne v roke in uživanje. Vmes opazujeva folk in zadnje modne smernice - ugotavljava, da z opremo niti nisva tako za cajtom. 

Edino montl sva pozabila doma... 

Skočiva še do Tonke na legendarni štrudl, a ima žal zaprto. Vedno nekaj zmanjka do popolnosti ;)

Od same žalosti brez ustavljanja potegneva direktno do doma na polže...

***

"Marko se je odloučo, ka de z douma šou,

ka z njega nekaj grata, ka z njega nekaj bou,

rad bi kaj dožijvo, kaj od lajfa meu"

Vlado Kreslin

Prestreljeniško okno, 18.2.2024

 RD teden se je začel naporno. 

Najprej Pust in odganjanje zime - le kam se je bila letos skrila?? 

Do četrtka čemim v pisarni, potem ležerno v toplice mal se sprostit za veliki petkov koncert ob visokem jubileju Staroste skupine. Fajn je blo, fajn, stara družba, stari komadi in starani whiskey-i. Al glih obratno ;)

 
Zjutraj smo potem najprej zbistrili glave z islandskim žganjem ("na rok mam žule, u glav pa bule"), se razmagnetili in uživali v prijetnem družinskem kosilu. Lepo smo se zabavali, igrali in peli. Ko so vse račke odšle na potep, pa še TORTA!!! 3B layer-ji!

V nedeljo sva seveda morala na sneg!

Kurenti in Tačke na patrulji

"bil je tako prikupno zmeden"

slastna

Zapeljeva se do Sella Nevee. Če je bila cesta do tja povsem prazna, pa na parkingu že vse gomazi. Nabaševa opremo, na kasi izpolniva neko ime in nek telefon, izkrcava 10 eur (po glavi) in že se v gondoli trogava proti Gilbertiju. Fletna takale turna. 

Potem po označeni turaški progi do Prevale. No, če je prej vreme še nekako zgledalo, se je ob vzponu začelo zapirati. Oblaki in meglice so se zataknili na vrhovih, občasno je sicer skozi kakšno luknjo posijalo sonce, prevladovala pa je mlečno bela difuza. Turaši so se kar porazgubili, v tišini se vzpenjava proti Škrbini in poslušava oglušujoče rjavenje naših žičniških naprav. Žalostno, res.

Plan je bil Prestreljenik, a ker se ga je videla le spodnja tretjina, ni bilo variante. Tudi ni kazalo, da se bo še kaj odprlo. Pod oblačno mejo jo po prečki ureževa proti Oknu. Nekaj turašev, v glavnem Avstrijci. Dile na ramo in še zadnja stopnja. Okno je odprto, prepiha ni. Mal se "difuzno posončava", gledava na italijansko stran - vidi se prvih par metrov, potem pa vse belo. Nič, prekobacava se skozi Okno, na nadelani polički zapneva dile in na juriš...

proti Prevali - Prestreljenik že zavit v oblake

pogled nazaj - Bela peč - jasnina daje nekaj (lažnega) upanja

proti Škrbini

naprave se lepo starajo

prečka proti Oknu tik pod megleno mejo

pogled dol v Veliki graben

zadnja stopnja - megla se spušča

"ej, vse je belo!"

priprava "z razgledi"

"Na oknu glej..."

Ja, lovila sva vremenske luknje in nekako odpeljala. Ni pa fajn, folk je poabručal ozek žleb direkt z Okna in se kaj dosti ne da. Mau skakanja, ampak zasipaš gor pikajoče... Takle mamo.

Po par desetih višincih se svet odpre, sneg je presentljivo smučabilen. Sicer je vse zvoženo, ampak sneg je suh in mehak, z lahkoto ga prebijaš. Super smučarija, če bi se seveda kaj videlo. Zalije naju megla, popolna belina, ne razločiš podlage, niti obzorja. Smučine izginejo, orientacije ni, nimava pojma, kje sva. Mal lutava. Najprej dol, pa levo pogledat, pa nazaj desno, ne, tu ne bo šlo, nazaj gor pa spet levo in potem strmo nazaj v hrib. Sva namotala kar nekaj višincev. No, potem se je zjasnilo - prišla sva skoraj do sedla Uršič!

 

ob takih vremenskih luknjah sva se za silo orientirala - pa spet nazaj v hrib

pogled na presmučano - če bi šla uro kasneje...

Kaninsko pogorje

žleb od sedla Uršič proti Gilbertiju

Ja, presenetljivo odlično smučanje. 

Če bi nama megla privoščila kanček več sreče bi bilo pa prav vrhunsko. 

Tudi po izvrstno odjuženem smučišču je bilo fajn - bo še nekaj časa držalo.

pentlja s špageti-špuro pod Oknom

Še to - začel sem frišen kot rožca, potem me je pa od silnih tedenskih naporov pobralo. Čist. Na srečo je bila na Oknu že megla, tako, da se je moja bledica zlila z okolico...

***

"Na oknu glej obrazek bled,

na licih potnih solzic sled..."

Gojc, Pinko & Kombinatke