RD teden se je začel naporno.
Najprej Pust in odganjanje zime - le kam se je bila letos skrila??
Do četrtka čemim v pisarni, potem ležerno v toplice mal se sprostit za veliki petkov koncert ob visokem jubileju Staroste skupine. Fajn je blo, fajn, stara družba, stari komadi in starani whiskey-i. Al glih obratno ;)
Zjutraj smo potem najprej zbistrili glave z islandskim žganjem ("na rok mam žule, u glav pa bule"), se razmagnetili in uživali v prijetnem družinskem kosilu. Lepo smo se zabavali, igrali in peli. Ko so vse račke odšle na potep, pa še TORTA!!! 3B layer-ji!
V nedeljo sva seveda morala na sneg!
Kurenti in Tačke na patrulji
slastna
Zapeljeva se do Sella Nevee. Če je bila cesta do tja povsem prazna, pa na parkingu že vse gomazi. Nabaševa opremo, na kasi izpolniva neko ime in nek telefon, izkrcava 10 eur (po glavi) in že se v gondoli trogava proti Gilbertiju. Fletna takale turna.
Potem po označeni turaški progi do Prevale. No, če je prej vreme še nekako zgledalo, se je ob vzponu začelo zapirati. Oblaki in meglice so se zataknili na vrhovih, občasno je sicer skozi kakšno luknjo posijalo sonce, prevladovala pa je mlečno bela difuza. Turaši so se kar porazgubili, v tišini se vzpenjava proti Škrbini in poslušava oglušujoče rjavenje naših žičniških naprav. Žalostno, res.
Plan je bil Prestreljenik, a ker se ga je videla le spodnja tretjina, ni bilo variante. Tudi ni kazalo, da se bo še kaj odprlo. Pod oblačno mejo jo po prečki ureževa proti Oknu. Nekaj turašev, v glavnem Avstrijci. Dile na ramo in še zadnja stopnja. Okno je odprto, prepiha ni. Mal se "difuzno posončava", gledava na italijansko stran - vidi se prvih par metrov, potem pa vse belo. Nič, prekobacava se skozi Okno, na nadelani polički zapneva dile in na juriš...
proti Prevali - Prestreljenik že zavit v oblake
pogled nazaj - Bela peč - jasnina daje nekaj (lažnega) upanja
proti Škrbini
naprave se lepo starajo
prečka proti Oknu tik pod megleno mejo
pogled dol v Veliki graben
zadnja stopnja - megla se spušča
"ej, vse je belo!"
priprava "z razgledi"
"Na oknu glej..."
Ja, lovila sva vremenske luknje in nekako odpeljala. Ni pa fajn, folk je poabručal ozek žleb direkt z Okna in se kaj dosti ne da. Mau skakanja, ampak zasipaš gor pikajoče... Takle mamo.
Po par desetih višincih se svet odpre, sneg je presentljivo smučabilen. Sicer je vse zvoženo, ampak sneg je suh in mehak, z lahkoto ga prebijaš. Super smučarija, če bi se seveda kaj videlo. Zalije naju megla, popolna belina, ne razločiš podlage, niti obzorja. Smučine izginejo, orientacije ni, nimava pojma, kje sva. Mal lutava. Najprej dol, pa levo pogledat, pa nazaj desno, ne, tu ne bo šlo, nazaj gor pa spet levo in potem strmo nazaj v hrib. Sva namotala kar nekaj višincev. No, potem se je zjasnilo - prišla sva skoraj do sedla Uršič!
ob takih vremenskih luknjah sva se za silo orientirala - pa spet nazaj v hrib
pogled na presmučano - če bi šla uro kasneje...
Kaninsko pogorje
Ja, presenetljivo odlično smučanje.
Če bi nama megla privoščila kanček več sreče bi bilo pa prav vrhunsko.
Tudi po izvrstno odjuženem smučišču je bilo fajn - bo še nekaj časa držalo.
pentlja s špageti-špuro pod Oknom
Še to - začel sem frišen kot rožca, potem me je pa od silnih tedenskih naporov pobralo. Čist. Na srečo je bila na Oknu že megla, tako, da se je moja bledica zlila z okolico...
***
"Na oknu glej obrazek bled,
na licih potnih solzic sled..."
Ni komentarjev:
Objavite komentar