Kleiner und Großer Lanschütz, 29.2.2020

"Podarjen dan" ali kako se po novem reče? Noro je, da je sneg pobelil (pa sploh ne do nižin!) na zadnji (in to prestopni) dan februarja. Hmm?

Dogovorili smo se, da gremo nekam ob smučišče, eni bodo smučali, eni turali in potem po smučišču, eni bomo pa probal najti kaj izven.

Uparkiramo v Mauterndorfu ob smučišču Grosseck-Speireck. Zgleda mal na frišn pobeljeno, kakšnih silnih hribov se ne vidi. Nič, alpinci gredo na gondolo (pozor, gondole so rdeče!), mi pa en ovinek po smučišču, potem pa v desno po zasneženi cesti. Sneg je suh, ga je kar ene 20, super zgleda. No, po tej isti cesti se začnejo sipati smučarji, zato raje odvijemo mal po svoje v gozd. Kar gosto in strmo, najdemo eno alte poseko in se prestavimo nadstropje više. Potem po cesti malo levo-desno, da ponovimo obvezne vaje iz orientacije. Gozd se zredči in poravna in končno se dvignemo nad gozdno mejo. Tle pa užge veter - vse, kar smo prej slekli (do mrežastih layerjev ;) sedaj navlečemo nase plus buffe, kape in kapuce. Dobr prbija, ampak pobočja so še vedno polna suhega snega.

Na grebenu uzremo skupino, ki ravno odpelje po strminci med skalami - zgleda vrhunsko, tut mi bomo šli tja! Za trening še mal cik-cak (verjetno je bila to tura z največ kick-turni ever), veter ne pojenja, pridemo do poledenelega in spihanega pobočja. Kar jeba, se kar namatramo, da zlezemo na greben. S temi plohi po poledenelem res ne grabi. Še malo ob ograjci in smo na Kleines. Tu se ločimo, kolega gre proti gondolam in po smučišču v dolino, punci bosta šli po isti nazaj, mi muškarci pa po grebenu na Großer Lanschütz. A smo a nismo!

Pogled z Großer je vrhunski.
Krasna vehta visi na nad strmino, razmera je stabilna, spodaj pa 30cm nekakšnega kompaktnega pršiča - za prste polizat. Pripravimo se, skok čez vehto in jiiiipiiii!!!

s smučišča na cesto - kolesarjem neprijazno

ekstremni kick-turni v strmem gozdu

(ne poskušajte tega doma!)

skozi gozd - sneg je suh

po cesti levo-desno (ko greš nazaj, maš pa že shojen ;)

ko se odpre, začne pihati

vse layerje gor

šibamo proti grebenu - zadaj se že vidi prehod med skalami in linija

tle smo se matral

ampak smo na drugi strani vseskozi opazovali krasno flanko 

v poledenelem žlebu z vetrom navzdol

proti vrhu Kleines Lanschütz

na vehti

mladincu je pripadla otvoritvena

krasna pela takoj od vrha

plavanje

woo-hoo! v dolino

pogled na presmučano

Aaaa, užitek. Skok čez vehto, pršič kompakten, strminca ravno prav nagnjena za pravo lebdenje. Kratko, a sladko! Tudi navzdol je bila super razmera, mehak napihan sneg, dile ripajo, noro.

Sneg prši v vetru, super je!

Potem po grabnu do poti oz. vleke, kjer je bilo bolj basanje, dokler ne pridemo do ceste in smučišča. Še par ovinkov pod gondolo (gondole so rdeče) in že smo v koči na piru.

Alpinci so že tam, ko se zmišljujemo glede naročila, nas kelner vpraša "Pa dobro, što ćete popit?".

Zadovoljni, samo kolega se nam javi iz druge doline, kjer pa so gondole rumene :)

Hja, dobre volje in zadovoljni z opravljenim se odžejamo še v drugi dolini, se dvakrat preštejemo in nabašemo (v pravi avto!) in gasa nazaj skozi edino cev!

Doma pa mladinci na Krvavec party, starci pa v kino na Gorniški festival!

Še Klavir so dostavili v Zanskar!

Konec dober, vse dobro!

Na koncu se je nabralo čez 1.200 višincev in ena boljših smuk na prestopno leto :D

Za občutek še utrinek jutranjega pogovora, ko deluješ šele na pol obratov:

"Čili sem vzela iz skrinje, da ga boš pojedel!"

"A pa je hud!?"

"Ne, sej še ne ve..."

***

"Muškarci su pravi muškarci"

Buldožer

   

Snežni dan, 22.2.2020

Rojstnotedenske bakanalije se počasi zaključujejo, treba pa je bilo pogostiti še stare, najboljše prjatle! Izberem lahkotno turco (Fanningberg) in vse potrebne pritikline. Vse pod kontrolo, še vreme je bilo vrhunsko.

Zabava je bila že po poti, iz parkinga krenemo lepo u izi v gosjem redu povsem desno. Krasna dolinca, špura, mehak sneg - skratka pravljično. Zložno se dvigamo do gozdne meje, vmes malica. Pred zadnjo strmino še energijski shot, potem pa po grebenu do križa. Tle sm ga mau pihnu, ker sem sveto zatrjeval, da je to D križ in da gre samo še navzdol! No, potem se je pa na naslednjem hribu prikazal še eden. Ampak smo zmogli, skupaj sicer kar 372 let!

Pri križu smo ga poknili, zapeli, potem pa juhuhu v dolino.

No, še prej smo se zataknili v koči...

Love on a Mountain Top

četica na začetku

četica po malici

četica v srednjem delu

četica proti grebenu

krasno vreme in ambient

četica proti drugemu križu

pogled nazaj

priprave na šampanjc

birt je bil zaposlen

No, tu pa se je birt kar namatral. Smo zraven še mal podebatirali, je vsako leto v Begunjah in na Bledu. In zna vse potrebne slovenske besede: prosim, hvala, Avsenik, Laško pivo!

To je to!

Da bi poprijeli še za kitare, ga je bilo na žalost (ali na srečo ;) vseeno premalo...

Zaključili smo doma, kjer smo jih še par rauhnili...

***

"Zum Geburtstag alles Gute!"

(vzdušje v koči)

Säuleck (3.086), 21.2.2020

Ja, vsak petek se pač ne izide in sem čemel v pisarni.

Dečva pa fletno počitniško na Säuleck. Tukole je povedova:

"Zjutraj mal čez 8 na parkingu v Dösental. Pihalo je že, ko sta stopila iz avta. Potem dooolg pristop po dolini, skoraj naravnost, al pa še mal na dol. Do koče Arthur Von Schmid Haus (2275m) - tle se vzpon šele začne. Sama, telefon se je že izgubil, piha huronsko, treba pa še 800 višincev naklepat. Vreme se menja, zapira in odpira se, piha vse huje. Na sedlu, ene 50 višincev pod vrhom, se ustavita, veter ojača, dečvo premakne in vrže po terenu. Dost bo! V snežnem viharju nekako snameta pse in se na hitro pripravita. Kolega ne more dat gor očal, vse pomrznjeno. Drama!" "Ti si ne morš predstavljat, kako je pihal. Jest kej takga še nism vidla! Bože mili!"

Odsmučata. Pri hiši dva mahata in izročita izgubljeni telefon! Do avta čist pomrznjena, obraza otrpla, kot bi šla spat v zamrzovalno skrinjo. Najde se še rokavica - pripeta pod brado s paščkom od čelade. Kljub vsem "borbenim" ranam je za pir še vedno volja. 

štart "Ich brauche Ruhe"

špička Säulecka je tista čist zadaj

proti planini

vreme se menja, edina stalnica je veter, ki se krepi

Šmidovega Arturja koča

nad Dössner See

"takle mamo"

proti vrhu

veter je huronski in te premika po pobočju

(drugih slik ni, foto kaputt)

Zmrznjena sta bla še naslednji dan, blazince na prstih pa naj bi se po planu do srede nekako odtajale.

Z eno besedo - EPSKA!

PS

Edino Strava ni zabeležila tracka, tko da bo treba še enkrat...ccc...

***

"Dej vrn' se k men' "

Big Foot Mama

   

Fanninghohe, 17.2.2020

Na RD pa frej-dan (se prileže, sploh če je pondelk) in čist "v leru". Zjutraj ne hitiva, počasi pozajtrkujeva in potem lepo (z Velveti) turistično počasi čez Kačjek (Katschberg) do naslednjega hriba. Ogledna, če bo primerna.

Hrib je zgledal precej ubogo med vsemi gorami, nizek, čokat, porasel. "To bo šlo samo naravnost" si mislim. Ampak je lepo presenetil. Spodaj uštimano, poseben parking za turaše (P2), cedilo se je pa že ob 9h. Res pomladno, filing je bil junijski.

Počasi, ampak res počasi oddrsava po položnih pobočjih desno od sedule. Mal skoz gozd, sonce nabija, snega pa presenetljivo veliko. No, ko prideva do naselja hišic se pokaže tudi strminca. Kr fajn, kr direkt bova šla...

Če povem po pravici, sem se kar matral. Hodil sem na najvišji pručki (v Kavkazu nisem niti enkrat!) in pihal v vročem dnevu. Huuuh! Še dobro, da je bilo samo 700 višincev.

Do križa, mal pogledamo, mal poslikamo, potem pa po vrhu kopastega hriba do koče čekirat ponudbo. Bo kr gut!

Fanningberg - oh tile pondelki, koko se vlečejo :)

temperatura je bila višja od ure 

uštimano, s pravili

Pozor na točko 4:

Kužke pustite doma! 👍

štart v naselju hišk

puf, puf v strminco

naklon kot proti Centralni v Begunjščici ;)

Aaaa, na vrhu

razgledi po grebenu

brez križa ne gre

na drugo stran - ena špička je Zechnerkarspitz

parking pri koči (ni drive-in)

Krasno je blo. Vreme super, dol grede ravno prav odjuženo, strminca pa prav presenetljivo nagnjena. Glede na temperature samo upam, da bo zdržalo do naslednjega vikenda...

***

"And what costume shall the poor girl wear

To all tomorrow's parties"

The Velvet Underground & Nico 

Weißeck (2.711), 16.2.2020

Rojstni teden se je uspešno začel s petkovim klasičnim derbijem (BFL). Ker so bile noge težke in otečene (da o glavi ne govorim ;), je bila sobota rezervirana za družinsko praznovanje - prava zimska kmečka pojedina, zunaj pa zvončki in skoraj 15 stopinj! No, v nedeljo "sva pa mogla na eno mal bl epsko", da se zaužite mesnine razgradijo.

V soju noči spet šibava skozi tunel in za Zederhaus in Wald. Kaj češ, pri nas snega pač ni. Po rahlem šahiranju glede parkinga in izhodišča ture, se le uparkirava na manjšem prostoru pod kmetijo Muhlbachalm. Mal pognojiva pašnike (in pancarje!), nato pa fletno v sončku po cesti (jaz sem mislil, da sva v krnici In der Hölle, a sva bila eno prej) in do planine Bartlalm. Snega je kar nekaj in zgleda prav fino suh - idilično za letošnjo zeleno zimo. Od planine zavijemo malo desno in začnemo z vzponom na greben. Vmes vseskozi opazujem krasno V flanko Plankowitzspitze, ki še ni posmučana. "Če ne bo kej boljšega, greva direkt tle dol" si mislim. Kar hitro smo pod vrhom grebena, tudi ljudi se je že kar nekaj nabralo, za sam izstop je potrebno par m sneti smuči. Potem se odpre razgled na drugo stran - najbolj pade v oči polikano pobočje Ankogla in Hochalmspitze. Na grebenu levo je Plankowitzspitze, desno pa Barleitenkopf in najprej Felskarspitze in nad njo še Weißeck - zgleda kar mogočno. Nič, greva dalje po grebenu, do Weißecka - tle sva, opremo mava, cajt tut. Sicer sem čutil, da nisem čist "ta prav", ampak bomo že, če ne pa bl u izi.

Ko hodiva po grebenu se razgledujeva na vse strani, povsod res mogočne gore. Iz Felskarspitz navzdol zagledava krnico In der Hölle in kar nekaj pikic, ki se vzpenjajo. Midva pa dalje, pod strmim J pobočjem Weißecka se preobujeva v dereze in dile na ramo in piči.

No, pobere me že po 20m, pobočja pa je preko 200vm! Aha, drama bo! Pikam počasi, vrti se mi, roke mravljinčaste, čudne misli rojijo po glavi. Dečwa pa skaklja navzgor, slika (za u vežce, mi pride na misel) in je nasploh čist navdušena. Vmes se malo navleče, ampak se hitro povsem zjasni, tako, da gledam križ na modrem nebu. Kljub vsem naporom se prav nič ne približuje, grrr...

Nekako, res počasi, se privlečem do vrha, rabim 10min, da se nadiham in vrnem nazaj. Uff. Preveč lep dan je, si pojem...
Razgled pa fantazija! Tut križ je presežnik! Par lokalcev pove, da se smuča na sever v krnico Ödenkar. Mal se okrepčava, poslikava, zapneva in na S v senco in čist suh sneg. Ouu, super.

Vhod fletno strm, potem pa super smučarija po nekakšnem mehkem uležanem pršiču. Tudi naklonine so prave, res odlična pela. Precej višincev se odsmuča, pogled pa vseskozi na Mosermandl. Vrhunsko!

Sneg je proti dolini vse bolj odjužen, skozi strm macesnov gozd na koncu že ornk bremza. Tut noge pečejo. Iz gozda se pripeljeva točno v - potok. Ja, nobenega prehoda (kasneje se dava podučiti, da sva šla preveč naravnost navzdol). Forsiranje potoka in kratek vzpon na cesto mi izpijeta še zadnje moči. Sledi še poganjanje, sneg odjužen, ne gre nikamor. Kot firnk se nekako privlečem do parkinga, na katerem pa žal ni najinega avta - je 2 km nižje! No, prijazni sodržavljani naju zapeljejo pa avto, v gepeku čaka Union... happy days!!!

začetek obeta

planina Bartlalm in flanka Plankowitzspitze

najprej meljeva sama

potem nas je že več

izhod na greben

pogled po grebenu vse do Weißecka

vehte na grebenu

krnica In der Hölle in vzpenjajoče se pikice

J pobočje Weißecka

mal suhega orodjarjenja

proti vrhu

proti križu odrešitve

razglednica z vrha

pogled po dolini proti Ankoglu

z vrha proti S - zadaj Dachsteinske špice

twix, gel in iso-star in spet frišn ko rožca

čez rob v krnico Ödenkar

na poskok

mogočno

prašimo

izstop na sonce (sneg še vedno suh!)

kristjanija s pogledom na Mosermandl

spodnji del krnice Ödenkar

v strmem gozdu - tu je bilo že zelo odjuženo

opa! Dje ba zapelo!?

ne samo da ripajo, tudi plavajo :)

Konec dober, vse dobro. Krasna tura, ki je ponudila vse, kar si od turne smuke želiš - lep dan, 1.600 višincev, veličastne flanke in ambient, strmince, skoraj lebdenje v mehkem snegu, drvarjenje in cukanje skozi gozd, plavanje čez potok, poganjanje po cesti...

Še bo treba te konce raziskat!

opravljen krog 

***

"Sonce je sija-a-a-lo

...

Nebo je bilo-o mo-o-odro

...

Pa tako lep dan je bil"

Niet