*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

16.2.20

Weißeck (2.711), 16.2.2020

Rojstni teden se je uspešno začel s petkovim klasičnim derbijem (BFL). Ker so bile noge težke in otečene (da o glavi ne govorim ;), je bila sobota rezervirana za družinsko praznovanje - prava zimska kmečka pojedina, zunaj pa zvončki in skoraj 15 stopinj! No, v nedeljo "sva pa mogla na eno mal bl epsko", da se zaužite mesnine razgradijo.

V soju noči spet šibava skozi tunel in za Zederhaus in Wald. Kaj češ, pri nas snega pač ni. Po rahlem šahiranju glede parkinga in izhodišča ture, se le uparkirava na manjšem prostoru pod kmetijo Muhlbachalm. Mal pognojiva pašnike (in pancarje!), nato pa fletno v sončku po cesti (jaz sem mislil, da sva v krnici In der Hölle, a sva bila eno prej) in do planine Bartlalm. Snega je kar nekaj in zgleda prav fino suh - idilično za letošnjo zeleno zimo. Od planine zavijemo malo desno in začnemo z vzponom na greben. Vmes vseskozi opazujem krasno V flanko Plankowitzspitze, ki še ni posmučana. "Če ne bo kej boljšega, greva direkt tle dol" si mislim. Kar hitro smo pod vrhom grebena, tudi ljudi se je že kar nekaj nabralo, za sam izstop je potrebno par m sneti smuči. Potem se odpre razgled na drugo stran - najbolj pade v oči polikano pobočje Ankogla in Hochalmspitze. Na grebenu levo je Plankowitzspitze, desno pa Barleitenkopf in najprej Felskarspitze in nad njo še Weißeck - zgleda kar mogočno. Nič, greva dalje po grebenu, do Weißecka - tle sva, opremo mava, cajt tut. Sicer sem čutil, da nisem čist "ta prav", ampak bomo že, če ne pa bl u izi.

Ko hodiva po grebenu se razgledujeva na vse strani, povsod res mogočne gore. Iz Felskarspitz navzdol zagledava krnico In der Hölle in kar nekaj pikic, ki se vzpenjajo. Midva pa dalje, pod strmim J pobočjem Weißecka se preobujeva v dereze in dile na ramo in piči.
No, pobere me že po 20m, pobočja pa je preko 200vm! Aha, drama bo! Pikam počasi, vrti se mi, roke mravljinčaste, čudne misli rojijo po glavi. Dečwa pa skaklja navzgor, slika (za u vežce, mi pride na misel) in je nasploh čist navdušena. Vmes se malo navleče, ampak se hitro povsem zjasni, tako, da gledam križ na modrem nebu. Kljub vsem naporom se prav nič ne približuje, grrr...

Nekako, res počasi, se privlečem do vrha, rabim 10min, da se nadiham in vrnem nazaj. Uff. Preveč lep dan je, si pojem...
Razgled pa fantazija! Tut križ je presežnik! Par lokalcev pove, da se smuča na sever v krnico Ödenkar. Mal se okrepčava, poslikava, zapneva in na S v senco in čist suh sneg. Ouu, super.
Vhod fletno strm, potem pa super smučarija po nekakšnem mehkem uležanem pršiču. Tudi naklonine so prave, res odlična pela. Precej višincev se odsmuča, pogled pa vseskozi na Mosermandl. Vrhunsko!
Sneg je proti dolini vse bolj odjužen, skozi strm macesnov gozd na koncu že ornk bremza. Tut noge pečejo. Iz gozda se pripeljeva točno v - potok. Ja, nobenega prehoda (kasneje se dava podučiti, da sva šla preveč naravnost navzdol). Forsiranje potoka in kratek vzpon na cesto mi izpijeta še zadnje moči. Sledi še poganjanje, sneg odjužen, ne gre nikamor. Kot firnk se nekako privlečem do parkinga, na katerem pa žal ni najinega avta - je 2 km nižje! No, prijazni sodržavljani naju zapeljejo pa avto, v gepeku čaka Union... happy days!!!

začetek obeta

planina Bartlalm in flanka Plankowitzspitze

najprej meljeva sama

potem nas je že več

izhod na greben

pogled po grebenu vse do Weißecka

vehte na grebenu

krnica In der Hölle in vzpenjajoče se pikice

J pobočje Weißecka

mal suhega orodjarjenja

proti vrhu

proti križu odrešitve

razglednica z vrha

pogled po dolini proti Ankoglu

z vrha proti S - zadaj Dachsteinske špice

twix, gel in iso-star in spet frišn ko rožca

čez rob v krnico Ödenkar

na poskok

mogočno

prašimo

izstop na sonce (sneg še vedno suh!)

kristjanija s pogledom na Mosermandl

spodnji del krnice Ödenkar

v strmem gozdu - tu je bilo že zelo odjuženo

opa! Dje ba zapelo!?

ne samo da ripajo, tudi plavajo :)

Konec dober, vse dobro. Krasna tura, ki je ponudila vse, kar si od turne smuke želiš - lep dan, 1.600 višincev, veličastne flanke in ambient, strmince, skoraj lebdenje v mehkem snegu, drvarjenje in cukanje skozi gozd, plavanje čez potok, poganjanje po cesti...
Še bo treba te konce raziskat!

opravljen krog 

***

"Sonce je sija-a-a-lo
...
Nebo je bilo-o mo-o-odro
...
Pa tako lep dan je bil"

Ni komentarjev: