Hja, volja je in cajt mamo!
Tko je blo fajn včeraj, da gremo še enkrat na Romaten. Tokrat klasična zasedba.
Mal bolj zgodaj, začelo se je slabo. Na cesti proti Mallnitzu nam je nekdo tik pred nosom uplenil jelena - adijo golaž, pa salame... ;) Potem je taxi zamujal par minut, smo spet peš potegnili po cesti. Ujameta naju še legendi strmih smučin - "če gresta pa onadva tja, bo pa top!!!" smo bili enotnega mnenja.
Enako kot včeraj nas je pričakala modrobela pravljica. Sneg za hojo še boljši (sem pa doma tudi namazal pse in v kali zatrl cokle), pihalo ni, predvsem pa nobenih ljudi. Pred nami sta bila dva para na vrhu, potem je prišel še en par in to je bilo to.
Pobočje je bilo sicer precej preorano od včerajšnje množice, zato gremo povsem levo (dol gledano) in čisto po robu. Poezija! Mehkobnež, ki ga režeš kot puter in krasna smučarija. Podpisali smo se po celem pobočju - mal ta kratkih, mal ta dolgih... dile res perfektno ripajo!
Nisem mogel verjet, ampak bilo je še boljše kot včeraj.
Bombaten na kvadraten!
on the road again
"ajga tmle gor jomo šli, da namo žvali ustrašl"
spet poezija
četica
včeraj smo dobro pofurali zgornjo flanko
na vrhu tokrat dovolj prostora
potem je začelo pihati, prihajali so oblaki in - akcija!
neverjetno huda razmera
podpisi
ripamo 1
ripamo 2
fletn se je prašilo
woohoo - na poskok
še mal akcije
trojček
vse se kotali
Ja vrhunsko!
Po cesti do avta bp (ok, imeli smo bližnje srečanje s kombijem), potem pa v kočo k svizcu analizirat. Zaključek - treba si bo kakšno večdnevno privoščit, ne da se cijazimo vsak dan...
"Noch eine runde bitte!"
***
"Reset za vse spomine, delete za bolečine,
strahove na delay, užitek na replay."
Ni komentarjev:
Objavite komentar