Snežno beli: 11.2020

22.11.20

Greben nad Drago, 22.11.2020

Za nedeljski "izlet" sva izbrala greben, ki je tam že od nekdaj, čeprav ga sploh ne opaziš. Sramežljivo se dviga nad gradom Kamen in zapira dolino Drage. Še nikoli ga nisva obiskala...

Parkirava v Krpinu in se po Lambergovi poti sprehodiva do gradu. Malo za gradom odvijeva levo v strmo pobočje. Listja je precej, pihava direktno navzgor, po dobre pol ure prideva na greben. Še malo levo in že sva na Malem vrhu. Lesena "skakalnica" in čudoviti razgledi na Deželo.

Nadaljujeva po grebenu malo gor/malo dol proti Vrhu Velikih Gač. Počasi, dan je lep, nikamor se nama ne mudi. Po prijetni ozki stezici naprej, mimo brloga, malo prečenja in prebijanja skozi gozd. Vseskozi pa čudoviti pogledi na Begunjščico (brez nje pač ne gre) in na drugo stran na Deželo. "Dvigneva" se še do Jamarskega vrha, potem pa odvijeva z grebena in se spustiva v sotesko Blatnice. Tu pa po cesti nazaj do Krpina...

grad Kamen

Zijalka na Lambergovi poti

Mali vrh

panorama z Begunjščico

proti Vrhu Velikih Gač

malo uživanja...

s pogledom na greben

profil

Čudovit dan!

Sva mislila, da bova sama, a sva vseeno srečala nekaj pohodnikov. Ja, če si omejen na občino, poskušaš prehoditi vsak njen kotiček.

Zadovoljna sva se vrnila domov, kjer naju je že čakalo cepivo :)

potrebnih kar nekaj odmerkov, da si dobro cepljen

***

21.11.20

Begunjščica, 21.11.2020

Vsak dan isti. Ista opravila, iste poti, nenazadnje iste gore.

Ne, ne, ni res... tokrat je bilo zimsko!

Kljub ranam na nogah (eni) in preležaninam (drugi) sva v bridkem jutru že drgnila avto, da so nama takoj odreveneli prsti. Potem pa po klasiki iz Drage do Prevale. Tu zagrizeva v Kalvarijo - tla so pomrznjena, veter zavija, proti vrhu snežna belina in nebeška modrina. Bogovsko.

V zelo zmernem tempu počasi požirava višince. Ko prideva iz gozda je vse pobeljeno. Tudi sunki vetra se umirjajo. Je pa mrzlo, pravo zimsko vzdušje.

Zlezeva do vrha in potem po spihanem grebenu do Velikega vrha. Super je, mraz, sneg, v dolini pa vse zeleno...

Direktna

zimsko na V

zimsko na Z

proti grebenu...

... in naprej

eden je že smučal! Čestitke!

rahla zimska pravljica

snežne radosti

Hitchcock?

lepote Robleka

Nazaj grede je sonce že omehčalo in stalilo zapihan sneg. Ko sva prišla domov je bila le še na vrhu vidna majhna bela zaplata.

"Najlepša gora in velik vitamina de!" bi reku Zoki...

***

Baje so ukrepe zaostrili in tudi po netu lahko surfaš samo v mejah svoje občine.

Ostane torej samo tale:

"Prelepa zelena Begunjščica,

zame najlepša si vseh gora"

Ansambel bratov Avsenik

20.11.20

Jutranji Roblek, 20.11.2020

Tema.
Veter brije.
Mrzla noč.
Končuje se policijska ura, nikjer nikogar.
Izhodišče v temi, z lučko skozi gozd.
Ni žive duše.
Dan se počasi prebuja, diši po snegu. Telo se ogreje, noge hitijo navzgor. Ob koncu gozdne meje se svetlika.
Sneg. SNEG!
Dan se prebudi, dolina je še zavita v vato. Do vrha gore ne gre, preveč je spihano in pomrznjeno...

"Krasno je bilo!" je povedala.

Jaz pa sem medtem spal, spal, spal...

***

"Pozno jutro, dan, spal bom naprej,

pod toplo odejo bom sanjal o njej,

dons bom ustal, ko se mi zazdi.

Pap pap para pau

spal bom cel dan"

Sausages

14.11.20

Begunjščice, 14.11.2020

Spet smo v lock-downu, zaprti v lastne občine. Zadeve so res dramatične (spomladi so se take številke zdele apokaliptične), omejitve vsepovsod, policijska ura še traja, odločilnih 14 dni kar noče biti konca...

Čez teden od noči do noči vsak v svoji sobi visimo na prenosnikih, za vikend pa nam ostane samo ena resna gora - Begunjščica. Zato jo oblegamo z vseh možnih strani... klasika mimo Robleka (ki postaja prava plaža!), čez Prevalo in Kalvarijo, pa kombinacija čez Rožo, naokoli po Bornovi in čez Zelenico (no, tu smo že v sivi coni občinskih meja)...