Triangel, 30.1.2022

 Pa še ena turistična.

Lepo nedeljsko jutro, počasi vstaneva, pozajtrkujeva, nikamor se nama ne mudi. Dan je brez oblačka. Greva u izi na Zelenico pogledat.

Srečno najdeva prosto mesto in se odpraviva v hrib. Legende že prihajajo dol, "ta hitri" brzijo navzgor, dogaja. V zmernem tempu do bajte in potem še do vrha. Zadnja strmina je kar trda, srenači so še kako prav prišli. Na vrhu uživava v razgledih, začuda nas ni prav veliko (kuža/hund in trije Avstrijci). Drugače pa kar pestro. Precej folka prihaja navzgor, po pobočjih Begunjščice se skupine izobražujejo o varnem gibanju. V grapah se vidijo pikice, vendar se da oceniti, da je smučarjev bolj malo.

Zapneva dile in odsmučava povsem levo varianto, izogneva se koči in po "smučišču" v dolgih lokih drviva navzdol...

trdo in speglano

grape Begunjščice

razgledi z vrha

In kaj je bilo tako zanimivega?

Hja, VRHUNSKA SMUČARIJA!

Tako speglane Zelenice - in to enakomerno od vrha do avta - že dolgo nisva peljala.

Res odlično!

Spet sva zaključila na klopci na sončku. U izi.

Vseeno sva bila doma še pred dvanajsto...

Še psihedelična Nico bi bila navdušena nad takim nedeljskim jutrom ;)

 ***

"Sunday morning, brings the dawn in

It's just a restless feeling by my side"

The Velvet Underground & Nico

Kotovo sedlo, 29.1.2022

 Prejšnji vikend je bil namenjen hudim praznovanjem - dobitne cifre so bile 1, 25, 30 (bodo pa še 28 in dodatna 57 :). Ture seveda po taki fešti ni mogoče izvesti.

Sva se pa ta teden precej ozirala po Avstriji. Kakšne so razmere (padlo je nekaj snega), kam bi se morebiti splačalo pogledat... Proti Malnitzu? Ali Zederhaus? Mogoče Sternspitze? Tragika interneta je, da napoved za naprej dobiš kjerkoli, za nazaj (kakšno je bilo vreme pretekli teden, koliko je snega) pa je misija nemogoče. Od silnega tuhtanja naju je premagal spanec, ko sva se zbudila, pa napokava in... v Tamar!

Tamar spet krasen, zimski, tokrat vseeno precej manj folka kot 14 dni nazaj. 

Fletno se sprehodiva do bajte, pa skozi gozd do začetka strmine. Tu je trdo in zglajeno (ni pa ledeno) in sva srenače nataknila že spodaj. Lahkih korakov navzgor - vsaj ni dvomov, ali bo držalo ali ne. Brez si ne predstavljam, čeprav so se nekateri kar pogumno lotili...

Nekaj jih gre v Ozebnik, midva po dolgi, trdi prečki proti Kotovi špici. Izstop na sonce, jaz se ustavim pri balvanu. Bo dost, se bomo mal posončal. Punca gre do vrha, mene pa je sonce grelo le dobrih 10 minut. Potem se skrije za Jalovec in v trenutku postane pasje mrzlo. Pa še pihalo je. Tisto uro čakanja sem kljub miganju, raztegovanju, priklanjanju, počepanju, skakanju, tekanju,... dodobra pomrznil. Končno se majhna pikica v sinusoidi približa in uzrem navdušen ljubljeni obraz. "Da je super, mal zastrugov, na vrh pa poledenelo in piha!"

Napadeva še strmino - super smučarija. TZG - trdo, zglajeno, grabežljivo (grifig). Užitek, čeprav je treba kar dobro pritisniti. Aktivno gibanje, uravnotežen položaj na smučkah, hitre menjave in kratki nastavki, izkoriščanje materiala za pospeševanje iz zavoja v zavoj ;) To je to!

Pred gozdom je dobro malo zmanjšati, ker je kar rodeo do bajte. Potem pa še tekaška...

Vse je enkrat prvič!

Čestitke slavljencu in pohvale avtorici 

(slastna je bila!)

Full HD pogled iz Tamarja

srenačimo

iz sence...

...na sonce

pogled proti rami

štartna točka z Mangartom

Zaključila sva na okrogli klopci na sončku pod velikanko.

Zimsko in speglano, ampak ena ornk porcija snega bi se pa vseeno prilegla.

***

"Koraci k'o laki oblaci

skoči, nek' te Zemlja odbaci"

Bajaga i Instruktori

Jalovčev ozebnik, 15.1.2022

 Krasni dnevi, teden pa se je vlekel in vlekel. Komaj sem čakal, da gremo na sneg. V petek ni zneslo, zato pa v soboto že zgodaj napokava. Karavanke je odjužilo, Pokljuka zabita z biatlonci, ostane Tamar, kjer vlada prava zima...

Že pred osmo je parking pri velikanki povsem poln. Wtf? Vsi se valijo proti Jalovcu, noro. Tamar je res zimski, zasnežen, mrzel, v senci. Super razmera. Ozebnik pa že žari! 

Mimo bajte in ko se prebijeva skozi gozd, se pokaže mogočno pobočje z mnogoterimi pikicami. Precej jih je pred nama, še več jih je zadaj. Vsi smo tle!

Tempo di polka do vstopa v Ozebnik (fajna špura, lepo se hodi), tu se okrepčava in odereziva. Booster gel in po štapnah direktno navzgor. Fajn gre (no, mal se matramo), prometa pa ogromno. Sneženi izstrelki frčijo. Izstop iz senčnega lijaka je magičen. Popolno brezvetrje, toplo, poboža te sonce, super razgledi. Počasi še do sedelca, kjer prisedeva med množico zadovoljnih obrazov.

Uživava na soncu, nikamor se ne mudi.

Po kar dolgem guštanju se počasi pripraviva. Zgoraj super, vstop v lijak tudi. Par metrov ožine, potem pa odlična razmera v ozkem hodniku ;). Že zgornji del je vrhunski, spodnji del pa povsem popeglan, dile grabijo, letiiii...

zimski Tamar

Jalovec v soncu

vsi smo tle!

pogled nazaj - vse mrgoli

po štapnah skozi Ozebnik

izstop

je gora in je mož

še mal...

proti sedlu

iz štartne hišice

treba mal počakat, da ga imaš samo zase

mogočen ambient...

in super razmera!

v dolino

Izvrstna pela! Razmera, da jo vikaš!

Pobočje pod Ozebnikom seveda precej presmučano, čist ob steni se da ujeti še kakšen pas napihančka. Flanke pa kar ne zmanjka! Tik pred gozdom še malo celca, stegna so že pošteno pekla. Potem še prebijanje (s čimmanj podrtimi koli) do bajte, kjer sva si obetala zasluženo pijačo. No, vrsta do šanka je bila daljša kot za hitro testiranje v Stožicah. Hmmm...

Po mehki tekaški v "drsalni pozi" proti avtu - dva rahla klančka sta mi izpila že zadnje moči. 

Dolina je že v senci, odrešil naju je ovinek z razgledom nad Podkorenom, kjer sva v zahajajočem soncu končno prišla do zasluženih požirkov mrzlega...

Ja, vrhunsko  je blo!

***

Že zjutraj naju je poživilo tole:

"Tovarši in tršice,

ne se čudit, ne se bat,

to njet agresija,

to so igre brez meja!"

Skakafci

Struška - Korenščica, 9.1.2022

 Woah, prvi teden je štartal na polno. 

Isti, oziroma še hudičevo pojačan tempo kot decembra. Nisem imel nobene energije, komaj sem se do nedelje sestavil za na turo. Ko sem se v pisarni spraševal, kje se me drži glava, je punca podelala že 6 Smokuških, Klek in še ogledno na Korenščico. Krasn!

triptih Kleka

triptih Korenščice

spet u Rovtu

Struška

proti Golici

špricaaaaa!!!

kraljica gmajne

kralj gmajne

tale naju je pričakal v zimski idili

NA ZDRAVJE!

Mal ga je nasulo po gorah, s Korenščice sem vdel dobro linijo (levo). Smuka je bila nora.

Desno pa zaskorjano...

Rock'n'roll!

***

"It's been a long time since I rock-and-rolled"

Led Zeppelin

Struška, 1.1.2022

 Po najdaljši noči pa zjutraj takoj v hrib. Ni počitka :)

Že na parkingu sva sama, vso pot ne srečava žive duše. Šele na Belski planini ujameva pešaka, da si voščimo Novo leto. Potem pa spet v hrib proti vrhu.

Mi je pa najdaljša noč izpila moči, prav počasi sem se matral do vrha.

Posediva pri kontejnerju, odpreva mini-šampanjec in uživava v tišini. Razgledi so, snega primanjkuje.

Smuka z vrha presenetljivo ugodna, potem malo rukanja po cesti. Skozi gozd mehko, ampak je treba paziti na podrta debla. Od Markljovega rovta pa le še spust po cesti...

Markljov rovt na Novega leta dan

the only way is up, baby!

poskočno...

letimo...

do vrha

snega primanjkuje

kar delaš prvi dan, delaš celo leto ;)

vstop v Avstrijo je kamnit

tale flanka je bila vrhunska

Potem pa hitro domov se še mal naspat!

No, eni so imeli energije še za Smokuškega...

***

"Zimsko jutro hladno gre skoz mene,

Pojejo ptički pesmi pridušene,

Ti pa gola tečeš čez valove

Brez odziva na poglede vse surove."

Joker Out