*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

Prikaz objav z oznako Pohodno. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Pohodno. Pokaži vse objave

18.5.25

Okrogli Čadrg, 16.5.2025

 Za okroglo sva pa pobegnila od tega norega sveta. Nekam, kjer naju nihče ne bo vznemirjal.
Napokava in popoldne že križariva pod tolminske gore. Cesta je ozka in strma, ampak na koncu je vse poplačano!
A veš, tist filing, ko prvič srečaš ljudi in veš, da jih imaš že celo življenje rad! To se zgodi redko, ko pa se, preskoči energija. Gostoljubno, vrhunska nastanitev v idiličnem okolju, domača hrana. Takoj se vidi, da je vse izdelano z ljubeznijo s posebnim poudarkom na detajlih.
Ču💗do💗vi💗to!

Prvi dan se sprehodiva do Žlejžna, uživava v spokojnosti trenutka. Zlezeva še v jamo, potem pa na "celovečerec" in romantično večerjo v Hruško. 
Zjutraj že zarana v hrib, strmo med bukovjem do Planine na Kalu in naprej na Tolminski Migovec. Z vsakim korakom vpijava lepote in zvoke narave. Še na Tolminski Kuk, da sva nad 2000. Nebo je zamegljeno, naletavajo snežinke, sama sva na vrhu. Nič, prav nič ne more zmotiti tega trenutka.

Še par ur navzdol - huh, ni me nesla v košu - in so kolena pošteno škripala. Pri domačiji naju gospodar počasti s šnopsom, ki povrne moči in podmaže sklepe. S kolesom še Dugo Babo pogledat in začutit kaplje na koži. Ko se zmrači pa na večerjo. Kljub obilici dela si gospodar vzame čas, pripravi friko. "Vino je steklo in pogovor je stekel...". Občutek je, da se poznamo že od nekdaj, čeprav sva tu šele en dan.

Zjutraj se posloviva, odvaljava še hlebec domačega sira v dolino in na kolo proti Šentviški planoti.
Dobrih 40km in 1.100 višincev. Do Zakojce pogledat, če še kdo bevska. Potem pa vratolomni spust v Grapo in tik pred dežjem kronometer do avta. Nato pa po zaviti in ovinkasti cesti počasi proti domu...

Vikend presenečenja je uspel.
Valerija, Jani - hvala, ker sta naju sprejela in gostila. Bilo je vrhunsko. Vse, kar delata, je vredno vsega občudovanja...

Pri Križarju

dobrodošlica

Žlejžn

Javorca

tudi ograja je umetelno izdelana

jama in Duga Baba?

naslednji dan v hrib - Planina na Kalu

pogled proti Krnu

midva pa migava v desno na Migovec

vrh Migovca

narava

osamljena

stražarji

malica

na Tolminski Kuk

razgledi na bohinjsko stran

pa nazaj v Čadrg
(simfonija za kolena v B duru)

Duga Baba

frika izpod domačih rok

posloviva se od gostiteljev...

... in na kolo

moja srnica ;)

Ponikve

za Črvov vrh

višinci se nabirajo

Not padu?!

današnji cilj

Franceta obiskat domačijo

tale je šu z nama!!!

Res krasen odklop.
"Okrogla je mem, u Bohin jo še poplaknemo za vikend!"   

***

"Če kdej muoj sviet me bo gnau prou na ruob n me whale boda zveri,
im panudu bom nieki rabidnc n guob n paslušu ki use ih teži.
Kadar mi gara bo dala le mraz n ka naju zagrne ablak,
še zmieri bo svetu n mlad muoj abraz, če se čudu bom kkr atrak,
če se čudu bom kkr atrak, če se čudu bom kkr atrak."

17.3.24

RD z zamikom, 17.3.2024

 Zaradi objektivnih razlogov smo morali praznovanje malo zamakniti. Ampak nič ne de...

Zagnali smo se v strme planine. Ljudi precej, na parkingu je bilo zaparkirano v štiri vrste (#Prizna-Žigljen). In to popoldne! 
Prisopihamo do koče, se posedemo. Uleti še stari prijatelj, ki je glih "trčkarao" naokoli.

Toplo vreme, hladno pivo, odbite fore, super družba, polna kapa smeha.
Blesteli so (v navedenem vrstnem redu):
prvoaprilski ples v maskah
Janez Bolečina
solo iz WC
jagoda z okusi
zaliti košutnik
podrl tri naenkrat :O
božični piškoti (pred rokom!)
pozabljeni telefon & izgubljeni vejp
velika pljuča, mali mehur

V*R*H*U*N*S*K!

na koncu je skoraj uletel še Šamar

#darile

mala runda - drugi hod

Hrane ni blo, spil smo vse, kar smo dobil ;)
Do tle se spomnim...

Ko sem naslednjič odprl oči, je pa Kajriii z levim horukom izven rakete odločil tekmo. Svašta! 
Sm šu kr spat...

***

"Gvendolina! Kdo je bil, o kdo je bil?
Gvendolina! Kdo je bil, o kdo je bil?"

1.1.24

Plesišče in Uskovnica, 1.1.2024

 Neverjetno, kakšno razliko lahko naredi ena sama noč. Resda najdaljša... ;)
Komaj se je iztekel Alfijev silvestrski, že spet šibamo na Pokljuko. Vse je frišno pobeljeno, pravljično. Najprej zagaziva do Plesišča, plan je bil potem naprej preko Konjščice do Uskovnice. No, zameti so bili preobilni, pa tudi prebijanje čez ruševje je bilo naporno...

Nazaj do parkinga in v lahnem drncu proti Uskovnici. Včerajšnja ledena cesta se je spremenila v snežno pravljico. Vse belo!
Z najboljšimi prjatli otvorimo začetek Novega...

pravljično z Rudnega polja

proti Plesišču

Karavanke

ljubezen vsenaokrog

Uskovnica, kot mora biti

Dogodke, ki so sledili, bom zadržal zase. 
Zaključili smo s krompirjevo juho ("po dnu zajemej!") in sarmami...

***

"All is quiet on New Year's Day
A world in white gets underway
I want to be with you
Be with you night and day"

31.12.23

Uskovnica, 31.12.2023

Na Starega leta dan pa, ne glede na vse, tradicionalno na Uskovnico.
Tokrat žalostna, deževna in zelena.
Starega, težkih preizkušenj polnega, smo poslali v zgodovino.
Novega pričakujemo polni upanja...

V dežju sva poknila srebrno, cerkvica je pozvonila, želja pa ena sama - 
"da bi se vse uredilo!"

ledena

deževna

zelena


SREČNO
in
ZDRAVO
v Novem!

***

26.11.23

Begunjščica, 26.11.2023

 S snegom je bolj kilavo. Greva vseeno na Begunjščico pogledat, če je kaj bolj zimsko kot v dolini.
Začneva v Dragi proti Prevali - pot je noro zasuta in podrta zaradi poplav in nanosov kamenja in šodra.
Se je treba kar prebijat. Vmes "zmotiva" še lovce, na srečo naju niso uplenili (čeprav, tiger kot sem, bi bil huda trofeja ;)

Od Prevale strmo v breg po zelenem, šele na grebenu pod Begunjsko vrtačo malo zadiši po snegu. Bolj čipka, kot kakšna odeja. Je pa mrrrrzzzzz...

suho orodjarjenje na začetku

pogled na Veliki vrh in v krnico Suho ruševje

greben-ska čipka

južna flanka Begunjščice (Veliki vrh)

pogled nazaj

Veliki vrh

Ja, zgoraj je bilo kar arktično. Še nismo navajeni, ker v dolini je še zelo toplo...

***

19.11.23

Struška, 19.11.2023

 Pred snegom pa še ena s sestrama Kislih. 
Končno smo se uspeli uskladiti. Na lep jesenski dan se odločimo za pohajkovanje po Karavankah. S Križovca najprej na Struško, potem čez Korenščico in po grebenu do sedla Kočna. Pa čez Pusti rovt nazaj.
Veliko smo se imeli za pogovoriti...

sestrska

Struška

kele gremo

greben proti Golici

Ptičji vrh

Fajn je blo!

***

"Lahko ti podarim samo ljubezen..."