*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

31.12.23

Uskovnica, 31.12.2023

Na Starega leta dan pa, ne glede na vse, tradicionalno na Uskovnico.
Tokrat žalostna, deževna in zelena.
Starega, težkih preizkušenj polnega, smo poslali v zgodovino.
Novega pričakujemo polni upanja...

V dežju sva poknila srebrno, cerkvica je pozvonila, želja pa ena sama - 
"da bi se vse uredilo!"

ledena

deževna

zelena


SREČNO
in
ZDRAVO
v Novem!

***

30.12.23

Klomnock, 30.12.2023

 Tko je blo fajn, da sva mogla še enkrat.
Ampak tokrat sva vstala bolj zgodaj, hitreje sva napokala, ubodla vinjeto in skozi tunel. Se pozna, precej prišparaš. 
Cajt=Dnar pa to ;)

Tokrat z druge doline - skozi Badija do St. Oswalda. Potem po ozki cesti do malega parkirišča, kjer sva med prvimi. Lokalci se počasi nabirajo, midva mencava in motoviliva, ker ne veva točno, kje začeti. Posmučano je direkt nad parkingom, potem je tu na pol zasnežena sankaška cesta in na drugi strani potoka stara špura. Kam? Avstrijcem se nič ne mudi, tako da moram iz žepa potegniti zarjavelo zimzeleno "Šuldigen, wo kan Man turen gehen gewesen sein?"

Dile na ramo in po sankaški cesti. Par sto metrov, potem gremo na dile. Cesta je zvito posuta samo na pol. Z mislijo na turaše, zgleda. Se nas nabere cela skupinica racajočih. Podobno kot na Romaten - tričetrt ure, potem za Falkerthausom odvijeva s ceste levo v breg (po oznakah 161). Sama, breg se postavi pokonci, je pa glih na meji - da se na dilah, ampak precej kopno in je treba parkrat dat na ramo. Proti bajti Steinalmhutte, ki se jo vidi že s ceste. Pobočja so krasna z redkimi macesni, ampak snega pa premalo - tu sigurno ne bova šla dol. Vreme spet šajba, brez vetra. Nad bajto krasna flanka, ki pa se kar vleče - gledaš obzorje, ko zlezeš do vrha se odpre nov vrh, pa naslednji, pa naslednji... šele potem zagledava križ. Kar nekaj dlje kot sva mislila. Pod vrhom je spihano, travnato, snežene podlage je malo.

Par nas je na vrhu, direktna južna flanka (proti avtu) zgleda super, ampak je slutiti neroden iztek. In je spet treba lokalce povprašat "Šuldigen, kan Man direkt runter ši-faren gewesen sein?". Možakar odkimava. Nič, bo treba kar tam od koder sva prišla. Potem se postavi na rob grebena in direktno dol po strmi senčni severni strani proti Nockalmstrasse. Vrhunsko, ujel je napihančka! So se nama močno cedile sline, a kaj, ko imava avto v drugi dolini...

kažipoti pri Falkerthaus

direktna

krasno pobočje pod bajto z redkimi macesni

proti bajti...

proti obzorju...

še mal po travah...

in že table za vrh - un, čist zadaj ;)

Klomnock 2.331

Zapneva in z vrha po robu grebena, da se izogneva kopnim odsekom. Potem pa se odpre - krasna flanka, glih prav odjenjano, spet super smučarija. Pravo lahkotno karvanje, malo se samo izogibaš redkim skalam. Celotno pobočje imava zase.
Tik nad bajto je že malo bolj ojužilo, vseeno super pela v levo prav do grabna. Wauuu.
Potem po sneženi cesti nazaj do Falkerthaus...

greben-ska

en sam užitek

podpisi

v graben...

tale je že gor grede povedal, da naju bo spodaj počakal

Prfektn!
Iz bajte potem po sankaški kakor avion - podvozje ven, razširiš krila in zganjaš hrup, da odženeš vse gor hodeče (ki jih ni malo!). 
Pa ne prehitro, ker jeznih pogledov potem ne odpraviš samo s "Kris Gut" ;)

V avtu potica in še en iz gepeka. Vzletamooo!
Odrešitev & olajšanje (minus 2dcl) pred Äußere Einöde... do doma pa autopilot ;) 

***

"Someone better slap me
Before I start to rust
Before I start to decompose
Looking in my rear-view mirror
Looking in my rear-view mirror
I can make it disappear
I can make it disappear, have no fear

I like pleasure spiked with pain
And music is my aeroplane"
    

29.12.23

Falkert - Steinnock, 29.12.2023

 Tako.
Božiček je prinesel darila, še prej smo se družili za dobrot polno mizo. Prijeten družinski večer, zvečer smo še pokadili za dobre želje... Pobožični izlet (po obilnem zajtrku) je bil na Jamnik - precej drvarjenja, pot je še polna podrtega drevja.
In tako je prišel lep dan, ki ga je bilo treba izkoristiti za turo.

Snega pri nas ni, se je bilo treba ozreti k sosedom. Da ne bo že prva preveč huda, se odločiva za hribe nad Badijem. Bolj na pamet, greva pogledat situacijo...
Brez avstrijske vinjete se ovinki kar vlečejo, končno se prebijeva skozi Bad Kleinkirchheim. Po dolini vse zeleno, zgleda zelo ubogo. Dvigneva se še po cesti do Falkertsee - no, tu je malo bolje, a snega res ni veliko. Nič, parkirava pri Heidiki, se urihtava in po špuri proti grebenu pod Falkertom (Falkertscharte).
Ljudi ni, pred zadnjo strminco ujameva tri - in se izkaže, da so prijatelji iz gruzijske (Svaneti) dogodivščine! Veselju ni konca, že nekaj časa se nismo videli, smo res veseli...

Med smehom in obujanjem spominov prituramo pod vrh Falkerta, ki pa je povsem kamnit in gol. Hja, nič, treba bo na naslednji vrh. Zapnemo in po trdem S pobočju v dolino. Na srečo smo v roru ujeli napihančka in je bila smučarija presenetljivo dobra. V grabnu (Hundsfeldgraben) spet nataknemo pse in cik-cak po obsijanem pobočju na vrh Steinnocka. Vreme super, sonce, ne piha, tudi pobočje zgleda kar ok. Ni še preveč odjužilo. 
Na vrhu uživamo v razgledih, potem pa gasa po (skoraj) putrčku v dolino...

Božiček za dobre želje

vrh Falkerta z izhodišča (Heidialm Falkertsee)

osamljeno po dolinci

vrh Falkerta je povsem gol

pogled naprej - Steinnock, Klomnock,...

JV pobočje Steinnocka

Steinnock 2.197

pogled nazaj na Falkert

Smučarija krasna - snega sicer ni veliko, je pa dobra podlaga. Smuči glisirajo po odjenjanih par cm povrhnjice, res fajn!
Potem se je potrebno potruditi še par sto višincev nazaj na greben in po smučišču do avta. Prav vrhunsko je izpadlo!

Seveda je bilo treba še na enega v kočo, da si izmenjamo slike in podatke.
Še dolga pot domov, radarji pa kakšno zgrešeno križišče, pa hitr še v štacuno, pa tankat, doma pospravljanje opreme, južna, žehta, sarme, ... #nidani
Vse se je nekako izšlo, zvečer sva že v rodnem mestu na trgu s Koalami ;) 

Manca

***

"Spet sem nehal piti kavo,
in predolge imam lase,
sonce mi nabija v glavo,
prvi pride, prvi gre...

Ker tu je vse tako lepo,
tu nič me ne boli."

16.12.23

Sv. Višarje, 16.12.2023

 Otroci so se vrnili iz daljnih dežel in si zaželeli kanček smučarije. Po preverjanju razmer (Bohinjci še niso zalaufali, Gerlitzen so dobr "navili") se odločimo za Višarje. Dan je bil vrhunski, proge urihtane, za izven pa manjka snega. Ugodno sva se nasmučala, mama je medtem turno pihala do vrha. Tle se zamenjamo, urežem jo malček proti Lovcu, ampak snega res ni dovolj. Nisem imel resnega namena kam daleč. Lomastil sem že po špuri po grebenu (kamenje, korenine), ustavil sem pred prvo strmino (špura je bila sicer potegnjena do vrha) in nekako poforsiral po grabnu do Rogla-ceste. Par zavojev vrhunskih, drugače pa bolj pazljivo in po jajcih... Vse gleda ven - od podrtega drevja do kamnov in ruševja.

Punci sta se medtem na sončku ugodno nasmučali, skupaj zaključimo na terasi "uz biertje".
Paše, užitkarsko se kar zadržimo.
Potem še v senčno dolino - proga je uštimana do polovice, spodnji del zaprt. Ker sem že imel "scene" s karabinjerji, gremo kar z gondolo.

Na parkingu je mrrrrrazzz, gretje na polno in proti domu. 
Ogreje nas šele vroča jota...

pravljica po poti navzgor

na vrhu

proti Poliškim Špikom

v špuri proti Lovcu
#mauje_maupani

tle dol je še najlepše zgledal

par zavojev po grabnu

Zvečer se je v Studiu odvila še vaja, kjer smo ugotavljali kako "leta tekó" in se precej lovili "iz kje in kako".

Za konec pa smo pripravili še energijske paketke :)

bohinski energy-boost

***

"Brat moj, ne rabiš tekmovat z menoj
brat moj, vsak ima svoj mali boj
brat moj, oo brat moj"