Okrogli Čadrg, 16.5.2025

 Za okroglo sva pa pobegnila od tega norega sveta. Nekam, kjer naju nihče ne bo vznemirjal.

Napokava in popoldne že križariva pod tolminske gore. Cesta je ozka in strma, ampak na koncu je vse poplačano!

Pri Križarju.

A veš, tist filing, ko prvič srečaš ljudi in veš, da jih imaš že celo življenje rad! To se zgodi redko, ko pa se, preskoči energija. Gostoljubno, vrhunska nastanitev v idiličnem okolju, domača hrana. Takoj se vidi, da je vse izdelano z ljubeznijo s posebnim poudarkom na detajlih.

Ču💗do💗vi💗to!

Prvi dan se sprehodiva do Žlejžna, uživava v spokojnosti trenutka. Zlezeva še v jamo, potem pa na "celovečerec" in romantično večerjo v Hruško. 

Zjutraj že zarana v hrib, strmo med bukovjem do Planine na Kalu in naprej na Tolminski Migovec. Z vsakim korakom vpijava lepote in zvoke narave. Še na Tolminski Kuk, da sva nad 2000. Nebo je zamegljeno, naletavajo snežinke, sama sva na vrhu. Nič, prav nič ne more zmotiti tega trenutka.

Še par ur navzdol - huh, ni me nesla v košu - in so kolena pošteno škripala. Pri domačiji naju gospodar počasti s šnopsom, ki povrne moči in podmaže sklepe. S kolesom še Dugo Babo pogledat in začutit kaplje na koži. Ko se zmrači pa na večerjo. Kljub obilici dela si gospodar vzame čas, pripravi friko. "Vino je steklo in pogovor je stekel...". Občutek je, da se poznamo že od nekdaj, čeprav sva tu šele en dan.

Zjutraj se posloviva, odvaljava še hlebec domačega sira v dolino in na kolo proti Šentviški planoti.

Dobrih 40km in 1.100 višincev. Do Zakojce pogledat, če še kdo bevska. Potem pa vratolomni spust v Grapo in tik pred dežjem kronometer do avta. Nato pa po zaviti in ovinkasti cesti počasi proti domu...

Vikend presenečenja je uspel.

Valerija, Jani - hvala, ker sta naju sprejela in gostila. Bilo je vrhunsko. Vse, kar delata, je vredno vsega občudovanja...

Pri Križarju

dobrodošlica

Žlejžn

Javorca

tudi ograja je umetelno izdelana

jama in Duga Baba?

naslednji dan v hrib - Planina na Kalu

pogled proti Krnu

midva pa migava v desno na Migovec

vrh Migovca

narava

osamljena

stražarji

malica

na Tolminski Kuk

razgledi na bohinjsko stran

pa nazaj v Čadrg

(simfonija za kolena v B duru)

Duga Baba

frika izpod domačih rok

posloviva se od gostiteljev...

... in na kolo

moja srnica ;)

Ponikve

za Črvov vrh

višinci se nabirajo

Not padu?!

današnji cilj

Franceta obiskat domačijo

tale je šu z nama!!!

Res krasen odklop.

"Okrogla je mem, u Bohin jo še poplaknemo za vikend!"   

***

"Če kdej muoj sviet me bo gnau prou na ruob n me whale boda zveri,

im panudu bom nieki rabidnc n guob n paslušu ki use ih teži.

Kadar mi gara bo dala le mraz n ka naju zagrne ablak,

še zmieri bo svetu n mlad muoj abraz, če se čudu bom kkr atrak,

če se čudu bom kkr atrak, če se čudu bom kkr atrak."

Bakalina Velika

Klavni noži (Cortissons), 12.4.2025

 Še zadnji dan pred napovedanim poslabšanjem. In šibava na Visoko Montaževo planoto, da izkoristiva lep dan.
  Vstala sva zeloo zgodaj, vse napokala in ob 6h že šibava proti meji. Spokojno, nikjer nikogar, zato pa naju na meji carabinier postavi na stran in strogo pregleda vse dokumente. Je kar trajalo, ampak vse ok, nebuloze očitno niso ovira za prestop meje...

Na Žlebeh se poženeva po strmi, ozki cesti in tik pod vrhom naletiva na dva Italjančka, ki sta obtičala v zametu. Za ogrevanje nekaj kidanja in porivanja, zadevo rešimo, midva pa tudi parkirava kar ob cesti. Potem pa dile na rame - neverjetno, koliko ga je požrlo v enem tednu! Tudi planina je vsa kopna, nositi je treba kar dobro uro.

V čudovitem dnevu z mogočno kuliso Poliških Špikov "drviva" navzgor na popeglano flanko. Prečiva par plazovin, ampak nič hujšega, precej blažje kot pred tednom.

Sonce nabija, pobočje se mehča, piham proti vrhu. Čisto za na špičko skočim v dereze. Na vrhu pa minute za dušo in občudovanje mogočnih razgledov na vse strani.

Zapneva dile in po ravno prav odjenjanem odpeljeva v dolino.

Prava veselica!

tisto belo flanko imava ogledano

jutro na Pecolu

dobro uro trogava na ramah

na drugi strani super zalito kaninsko pogorje

med plazovinami

strumno proti vrhu

razgledi in kontrasti so mogočni...

...mi pa "drvimo" navzgor

snežno-beli

pod vrhom

Poliški Špiki

Klavni noži

vrhunska flanka

in glih prav odjenjano

smučarski utrip

veselica!

pogled na presmučano

Ja, pela je fenomenalna. Pravi pomladni veselec!

Uživava, res je noro.

Spodaj je potem treba precej poflikati, da udaneš vse prehode. Če ti rata, se da z enim snemanjem do ceste.

Potem ob cesti vse do avta (s par kopnimi prestopi).

Vrhunsko.

Dile in pancarje na sonce, stolčke ven in prižgemo gril. 

Uuuu, fešta!!!

piknik plac

vse štima!

medium -

Krasno! Res je pasal, ura pa šele mal čez dvanajst...

Vsa zadovoljna se s polnimi želodčki počasi odpraviva nazaj.

Vmes še kratek postanek z nasveti prjatlu, kako vrtnariti, potem pa se doma razlijeva na kavč...

  ***

"Jasno je nebo tam kjer si ti

Mene nič več ne boli

Mene več ne boli"

Generator

Špik pod Nosom, 5.4.2025

 Čudovit dan se je obetal, jaz pa sam svoj gospodar :)

Rahlo utrujen od petkovega derbija sem zjutraj mal pospal, kar se je kasneje izkazalo za napako. Ampak, "kaj čmo, tko je nanesl!"

Pod Pecolovo planoto sem šele 8:20, sonce že fejst prižiga. Po cesti gre do zadnjega ovinka pred ravnino do parkinga, tu se začne sneg. Potem pa s soncem obsijan v čudoviti kulisi Poliških špikov po od sonca razvajenem nedotaknjencu proti "veliku rupi". Že od daleč je zgledalo zelooo splazeno in v bunkah, ampak, "bomo že, par bunkic nas pa ja ne bo ustavilo".

No, plazovine in bunke so bile kar konkretne in sem se precej namučil že do udora. Splazeno je komplet pobočje (ponekod do podlage), bunke so velike, vmes pa zrak in se predira do pasu. Kr matr.

Ko končno premagam začetno strmino pa dejansko ostrmim ob pogledu na udor - splazeno je komplet vse - od leve stene do desne stene. Vse v bunkah. Uhh, tole bo pa muka. Že na gor, še bolj pa na dol...

Precej počasi se mučim in borim z bunkami, končno zlezem do prečke. Vzelo mi je ogromno časa, sonce je opravilo svoje, prečka je bila že pregnita. Pa tudi tu plazovine (dejansko se je obletel cel hrib) vse do vrha. Predira se nad koleno, nekaj časa se še matram, potem ustavim. Na strmi stopnji pod ramo. Ocenil sem, da sem prepozen, pa tudi energijo je bilo treba ohraniti, ker dol bo pa pravi rock'n'roll!

Po krajšem uživanju v kristalnem dnevu počasi nataknem dile...

Poliški Špiki s Pecola

Špik nad Nosom

ko sem se približal je zgledalo neugodno

pri meni plazovina, na drugi strani pa super speglana flanka Klavnih nožev (Cortissons)

na drugi strani Kanin

čez tole sem se prebijal do udora...

potem pa tak pogled - vse v bunkah

Kanin izza bunk

takole je zgledalo navzdol - obeta se nepozabna smuka ;)

#footie

ena smučarska, dokler se je še dalo

rock'n'roll - po moje mi je prvič vzelo na dol enako časa kot na gor :O

ko se rešim bunk, pa samo še uživanje v pravem pomladnem veselcu

pogled nazaj

panorama Poliških Špikov

Smuka zgoraj nekaj nepozabnega - spodaj pa prav vrhunska - glisirajoči veselec!

Z malo poganjanja se pripelješ skoraj do avta.

Tu pa na stolček, kratka majca, žgolenje ptičkov in uživanje v toplem dnevu.

tale je bil pa več kot zaslužen

Pod črto - super in nepozabno!

Da sem bil v smeri povsem sam pa verjetno ni treba posebej poudarjati...

***

"Kaki dan me lajf lepo inspirira,

drugi dan me vrže s tira, mala malo iritira,

naj dvigne roko oni, ko se ne prepira

jaz grem naprej po poti, rad bi samo malo mira,

stopim mimo, prvo prehitim, pol se obiram,

jem vegi, hodim v naravo, se hidriram,

ne maram onih, ko so redno jezni,

rad bi, da si me zapomnijo... po ljubezni.

Samo pol si mislim, da tui ne bi blo švoh,

da delajo kaj hočejo, tud če ne vejo sploh,

kaj smo dali vsa ta leta skozi,

eni da razumejo, morjo občutit na svoji koži,

pa krožim z noži, gleam kdo tu toži,

verjamemo v ljubezen, ko da smo pobožni,

samo svoj, vedno tudi, ko se tu zasluži,

pravijo, da nimam pojma baby, samo kužim.

Vem, da si jezna, samo kaj naj (kaj naj).

Vem, da si jezna, samo kaj zaj (kaj zaj)."

Emkej