Kolega me je povabil na turo, ki jo nisem mogel odbiti. Greva do Mallnitza in potem na Romatenspitze.
Napoved je bila super, sončno, mal vetra in pa globok minus.
Zgodaj zjutraj potegneva do parkplaca pod Jamnikovo planino - nikjer žive duše, tudi taxija ni videti.
Takoj za nama pa domačin (g. Jamnik?) odklene rampo in se odpelje po sankaški cesti...
Hmm... midva jo podelava na smučeh, urca hoje do zgornjega parkplaca. Cesta je speglana za sankače, midva pa narediva obvoz in zavijeva levo mimo domačije (Jamnighutte) in jo ureževa po edini vidni špuri.
Sicer se nama je zdelo, da naju vleče precej v levo, vendar so bili taki razgledi, da sva kar nadaljevala.
Malo više sva opazila dva modela, ni hudič, da greva prav.
Takoj v prvi strminci je po pobočju navzdol začel pihati močan in mrzel veter, ki se je z višino samo stopnjeval. Sneg je odpihnilo, med šopi trav sva se prebijala navzgor. Brilo je pa ko sto mater!
Priturava do brunarice in se v zavetju mal razgledava. Na Z strani kraljuje Geiselkopf in zraven Feldseekopf. Nad nama pa Greilkopf in Ebeneck, sva zvedela od dveh Avstrijcev.
Hmm... Romatenspitze pa nikjer?
Dvigneva se še pod vršno flanko Greilkopfa in se odločiva, da prečiva proti Romatenspitze.
Za Ebeneckom pa naju pričaka kar globoka kotanja, zato odsmučava in se nižje priključiva na klasično špuro. Par ur je mim, midva sva se pa šele utirila na pravo pot.
Se je pa veter umiril, dan je čudovit, nadaljujeva po širokih flankah proti vrhu Romatenspitze.
Ljudi malo, 3 so že odmučali, 1 border pred nama, trije turaši za nama. Razgledi pa kičasti!
Kolega (precej mlajši ;) potegne prvenstveno (ta dan) na vrh Romatenspitze, meni zakuha na polovici zadnje strmine. Odsmučava po mehki kloži, ki je bila zelo lepo smučljiva. NORO!
Širnih flank kar ni konca, vijugava navzdol, tokrat se drživa ob špuri in pripeljeva do Peterbauer hutte.
Tu je pa že precej odpihano. Sledi še kložovit spust do gozdička, tu pa užitkarsko vijuganje med smrekami po mehkem, suhem snegu.
sankaška cesta do Jamnighutte
Napoved je bila super, sončno, mal vetra in pa globok minus.
Zgodaj zjutraj potegneva do parkplaca pod Jamnikovo planino - nikjer žive duše, tudi taxija ni videti.
Takoj za nama pa domačin (g. Jamnik?) odklene rampo in se odpelje po sankaški cesti...
Hmm... midva jo podelava na smučeh, urca hoje do zgornjega parkplaca. Cesta je speglana za sankače, midva pa narediva obvoz in zavijeva levo mimo domačije (Jamnighutte) in jo ureževa po edini vidni špuri.
Sicer se nama je zdelo, da naju vleče precej v levo, vendar so bili taki razgledi, da sva kar nadaljevala.
Malo više sva opazila dva modela, ni hudič, da greva prav.
Takoj v prvi strminci je po pobočju navzdol začel pihati močan in mrzel veter, ki se je z višino samo stopnjeval. Sneg je odpihnilo, med šopi trav sva se prebijala navzgor. Brilo je pa ko sto mater!
Priturava do brunarice in se v zavetju mal razgledava. Na Z strani kraljuje Geiselkopf in zraven Feldseekopf. Nad nama pa Greilkopf in Ebeneck, sva zvedela od dveh Avstrijcev.
Hmm... Romatenspitze pa nikjer?
Dvigneva se še pod vršno flanko Greilkopfa in se odločiva, da prečiva proti Romatenspitze.
Za Ebeneckom pa naju pričaka kar globoka kotanja, zato odsmučava in se nižje priključiva na klasično špuro. Par ur je mim, midva sva se pa šele utirila na pravo pot.
Se je pa veter umiril, dan je čudovit, nadaljujeva po širokih flankah proti vrhu Romatenspitze.
Ljudi malo, 3 so že odmučali, 1 border pred nama, trije turaši za nama. Razgledi pa kičasti!
Kolega (precej mlajši ;) potegne prvenstveno (ta dan) na vrh Romatenspitze, meni zakuha na polovici zadnje strmine. Odsmučava po mehki kloži, ki je bila zelo lepo smučljiva. NORO!
Širnih flank kar ni konca, vijugava navzdol, tokrat se drživa ob špuri in pripeljeva do Peterbauer hutte.
Tu je pa že precej odpihano. Sledi še kložovit spust do gozdička, tu pa užitkarsko vijuganje med smrekami po mehkem, suhem snegu.
sankaška cesta do Jamnighutte
levo pobočje Geiselkopfa, desni špički sta Greilkopf in Ebeneck
(to sva seveda ugotovila precej kasneje)
po spihanih pobočjih
brunarica pod Greilkopfom
Greilkopf in Ebeneck
Geiselkopf deluje mogočno
flanka pod Ebeneckom
širna pobočja proti Romatenspitze
pogled nazaj na Feldseekopf in Geiselkopf
plavanje po flankah pod Romatenspitze
mal smo zafršlusali
približna skica odisejade - rdeče vzpon, zeleno spust
Za zaključek pa na sankaško cesto in half-pipe tehnika (iz ene bande na drugo in nazaj) do izhodišča.
Auuu, stegenca so mal pekla, ampak sva jih z vajcnom pohladila.
Z mal zamude se zadovoljna vrneva domov. Naslednjič bova že znala. Verjetno...
Jodl-jodl-juhuhuu!
***
"We're on a road to nowhere
Come on inside
Takin' that ride to nowhere
We'll take that ride
I'm feelin' okay this mornin'
And you know
We're on a road to paradise
Here we go, here we go"
Talking Heads
Ni komentarjev:
Objavite komentar