Ker je bil vikend v znamenju praznovanj, je bilo potrebno pojedene in predvsem popite pregrehe izgnati iz telesa. Kolo in štihanje nista zadoščala, nujno je bilo treba na turo.
Zgodaj zjutraj pripeljem na parking v Sella Neveo - dan bogovski, zgleda super, pa samo dva avta. Do snega na smučišču je 100m, potem pa že na dile in turamo do koče Gilberti. Zratrakirano in pomrznjeno, psi grabijo, srenači niso potrebni. Cilj je bil Okno v Prestreljeniku. Je bil pa dostop iz italijanske strani še povsem v senci in temu primerno trd. Vzamem si čas, grem naokoli, čez Prevalo, okoli Prestreljenika in po naši strani gor do Okna. Sonce je strmino pod Oknom že dodobra omehčalo, hodilo se je vseeno fajn. Tik-tak sem pod oknom, zadnjih 30 višincev pa dile na ruzak in do Okna.
Tu pa uživanje na polički in čudoviti razgledi na zasnežena Kaninska pobočja in povsem zeleno dolino.
Bela Peč že žari
Pecol je že povsem pomladanski
proti koči Gilberti - zadaj zgoraj luknjica, kjer je današnji cilj
proti Prevali - pogled nazaj
Lopa
prečnica pod Prestreljenikom
zima in pomlad
pod Oknom
Okno od blizu
Človek bi kar sedel in užival, ampak nemirni duh išče novih dogodivščin. Prekobacam se na drugo stran Okna, tu pa razmere povsem zimske! Trd, suh sneg, pobočje v senci. Zgleda pa naravnost fajn. Na izi priprava, vmes opazim dva, ki jo radirata navzgor, potem pa "skok v prepad". Zgornji metri so trdi, ozki, precej je poabručano, tako da se kakšnih prav elegantnih zavojev ne da navezovati.
Okno z druge (precej bolj zimske) strani
samo še navzdol
Poliški Špiki z Okna
presmučana zgornja strmina
No, malo nižje pa mehka kložica, celo kakšen kos pršiča se najde, odlična smučarija. Lepo se da zapeljat, sprobam vse vrste snega - nekje mehko, v senci trdo, na soncu pa že odjenjano...
Na srečo sem bil zgoden, šele sedaj vidim, kakšne množice se valijo od koče Gilberti.
Še žleb, ki pride iz sedla Uršič, tu pa precej ljudi. Lagano do koče, kjer že čaka Märzen Grande... In pa plaženje v ležalniku s pogledom na Okno. Kaj češ lepšega!
se je dalo še podpisati
tole pa je že zumiran "pivski" pogled iz ležalnika v koči Gilberti
Koča Gilberti z mogočno kuliso Kaninskih gora
Še uživaški spust po odjuženem veselcu v dolino. Dejansko sem se brez težav pripeljal 100m do parkinga. No, tu pa parkirišče polno, smučišče namreč še obratuje!
Krasna tura, dan fantazija. Pa tudi tele stare ribiške dile (Fischer) se ne dajo, kar grabijo po vseh terenih... Čist divje!
***
"Wild thing
you make my heart sing"
Ni komentarjev:
Objavite komentar