21.10.17

Vršičkanje, 21.10.2017

Indijansko poletje je bilo potrebno izkoristiti - še preden kolesa pospravimo čez zimo.
Klasika na Vršič - mal tut, da preveriva, kaj se da storiti na klancu, kako bomo gonili ponyja naslednjič, a gre pod uro,...
Jutro je bilo presenetljivo mrzlo, prezebla sva začela z napadom. Kljub (na pol) zaprti cesti kar nekaj prometa. Najedajo še nedokončani makadamsko-šodrasti odseki, kjer te zaprašujejo še avtomobili.
Vseeno sem "se počutil" dobro, mal navrl, gremo do konca...
No, pol me je pa zviznil huronski krč v desno, sem moral ustaviti, potem pa še v levo. Komaj sem stal na nogah ob kolesu (seveda na odseku gradbišča z delavci), dečva pa lahkotno mimo.
Sem potem poslušal "vidi ovoga, crko, a pazi ženu, kako ga piči, bog te j...".
Hja. Globoko sem požiral slino in se spravil nazaj v sedlo. 
Nekako sem s skoncentrirano vožnjo prišel do vrha, ampak...
No, pod eno uro ne bi šlo nikakor.
Poklon vsem, ki so ponyja prignali gor prej kot v eni uri. Res dosežek!

spet smo tle

pogled letošnje sezone - v zavetrju (dokler lahko sledim)

Prisank z Oknom

pred Tonkino kočo

spet me čaka

panorama z Mojstrovko

Dol grede je bilo še vedno zelo mrzlo. Roke so nama otrpnile na bremzah. Kako je pa pony junija zdržal te klance, mi ni jasno.
Do doline so se mi nogce mal poštimale, sem jo potem na "cronometro turistico" mahnil še do doma.
Da se mal raztegnemo...

profil

Aja, pa Pankrti so bli v Stožicah!

 ***

"Ustanem zjutri
se pogledam v obraz
neverjetn, še zmeri jaz"

Ni komentarjev: