*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

24.3.19

Kredarica, 24.3.2019

Soboto smo si vzeli družinsko in u izi. Samo malo raztegnit noge na bicikl in seveda gledat Planico.
V nedeljo pa "nočna". Dvigneva se ob treh, napokava in v soju lune proti Krmi. Uparkirava kar pri Kovinarski (kao ledeno in visoke kolesnice) - se je kmalu izkazalo, da se da čisto normalno pripeljat do lese. No, midva to podelava na dilah. Skozi bukovje je snežna situacija zelo, zelo uboga. Že gor grede sva se spraševala, kako bo to šlo nazaj. Pod Draškimi pa splazeno in vse v bunkah. Do Pastirčka hodimo v senci, kar paše - in ja, precej nas je.
Potem se začne vročinski vzpon. Na Kalvariji je kot v kotlu, proti vrhu na srečo pihlja in ublaži vročinski udar. Strmine so polne gor hodečih in dol vozečih. Na Kredarici pa prava plaža in uživanje, tudi Triglav ima precej obiska.
Ko se okrepčamo in poslikamo je pa treba pokazat znanje v odjuženem. Razmera je povsem južnjaška - od fletnega veselca zgoraj do gnoja spodaj in vseh nians vmes. No, za par zavojev sva našla tudi suhega...

v soju lune

pod Pastirčkom

Prghaus (Bergerca je reku legenda)

Kurica se že sonči

veličastno

naša panorama

proti Kalvariji

stampedo v zaključni strminci

pogled nazaj proti Pokljuškim vrhovom

The Klasika

že zgornji del je odpustil v globino

mogočno 1

čez Kalvarijo...

... v dolino

mogočno 2

oooo #kokojlepo

nekaj suhega v senci

čez Kurico se je pogrezalo

Zgoraj je bila smučarija kar uredu, do Pastirčka se je tudi še nekako dalo, potem pa ena sama dolga "u šrek". Kar se da dolgo sva vlekla prečnico pod Draškimi, se prebijala čez bunke in ruševje ter pazila na naloženo kamenje. Potem zelo nežno do poti - no, seveda sva zašla v podrtijo in je bilo potrebno kar nekaj drvarjenja, da sva se prebila. Mi je skočil živc, že na pol bukovja sem dal dile na ramo in jih nesel vse do lese... Čeprav se je s par kratkimi snemanji dalo pripeljat vse do Kovinarske. Pa niti preveč tišast ni treba bit... 

zaključek po odtekajoči se cesti

pogled nazaj čez Zasipsko planino

zadnji metri do zasluženega pira v avtu

nogoterapija

Ufff, kr dolga je bila. Na srečo je avto v senci, pir iz gepeka hladen... 
Bosa tacava po snegu, da se mal ohladiva. 
Super je blo!
SUPER!!!

So pa tele pomladne zanimive, ko sezuješ pancarje in slečeš oblačila - vonjeve v kleti so bile ekstra-žmohtne!
Ja, poletje gre not...

***

"Take me back to the place that I know
On the beach"

Ni komentarjev: