*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

6.6.20

Vršičkanje, 6.6.2020

Danes je bil "D" dan, a je uradni retro pony dogodek odložen na kasneje. Kljub vsemu sva bila že prej odločena, da greva "no matter what". Mal smo pa nabil formo v času korone, ane ;)
Napoved sicer ni bila kdo ve kaj, a se je vremenska slika zjutraj kar dobro odvijala. Tudi webcam na Vršiču je kazal delčke modrega neba. Štartava šele po maturi, na hitro pospraviva talar ogljikovih hidratov in že se peljeva proti Kranjski Gori. Na cesti precej tujih tablic, v KG na parkingu prav nikogar?? Vseeno sva pričakovala, da bo še kdo "inkognito" prišel... Parkirava pri Leku, tu ugledava skupino enako mislečih. Super, nisva čisto sama.

Pripraviva se, ponyja hrzata, zajahamo in jiiihaha. Lep dan se odpira, "Jasna je krasna!", mava lokalne navijače, noge so ogrete za serpentine. Potem se pri bivši Eriki začne. Človek kar pozabi, kako strmo se klanec takoj postavi pokonci in s kakšnim prenosom se pony goni ;)

Pri Mihovem domu prvič počijem, z novim ponyjem gre lažje. Še kakšen počitek, kratka pavza pri Koči na Gozdu, stisnem gel in potem strmo v serpentine - 10,11,12,... Pa jasa s tablami in pogledi na Okno! 16!  Mimo Tonkine gre že na škrge. 17, 18,..22!!! Pri Erjavčevi rabim par minut, da se sestavim za zaključni vzpon.
Gasa! 23! Gre, gonimo! 24!!! Slalomiramo navzgor. Uff... uff... še mal... in evo ga! Vrh!
Aplavz, zadovoljstvo, slikanje!
To je to - letos smo zgonili celega!

Napovednik


gremo v KG

Ponyja že hrzata!

Letiiiim

od Erike na polno

proti Koči na Gozdu

kratka pavza

pogled z balance

mimo Tonke je treba "u stoje"

zadnja koča pred vrhom

woo-hoo

spet smo tle

Strava slalomiranje - brez tega pač ne gre!
Motaj, motaj

Ajdovska deklica

Auuu, vse sem zgonil, ampak sem se kar matral. 
Na vrhu pa super - sonček, mirno!
Se je pa precej nemških kombijev s kajaki na strehah mimo vozilo - zgleda Bovec že laufa.

Uradnega pokrovitelja ni bilo, je vskočil kar Union :D
 Potem še eden v dolini... Dobljen dan! In niti nisem na smrt utrujen.
No, se mi je pa potem zvečer doma vse vrnilo z obrestmi. Divja noč...
Ampak po prespani noči sem spet kot rožca ;)

Tale komad se mi je usedel ta vikend...

*** 

"Pendant que les champs brûlent
J'attends que mes larmes viennent"


Ni komentarjev: