2.2.15

Viševnik, 2.2.2015

Ponedeljkova poezija. Za dušo!
Čez noč je namedlo še par cm, zjutraj pa spet mrzlo in šajba! Na Rudnem polju sem prvi, kaže -14, hitro v hrib, da se "mašinca" ogreje. 
Sneg spet pravi puhec. Ta dan grem prvi, nikjer nikogar, v čudovitem jutru uživam sam.
Po zapihanih sledeh vlečem špuro proti Kačjem robu. Plan je bil Debeli ali Selišnik, vendar se mi ni zazdelo zadosti snega, zato sem se po grebenu povzpel na Viševnik.

prava zima na Pokljuki

navzgor nedotaknjeno

navzdol - dotaknjeno ;)
 
pravljično za Kačjim robom

Bohinjci še pod odejo

Viševnikov greben

ta dan sem se podpisal prvi

 
pogled nazaj

za zaključek še puhasto vijuganje ob smučišču

 Počasi se pripravim, opazujem okolico, nikjer nikogar, nobenih sledi. Razgledi nori! Na hitro preverim razmere, zadeva drži! Odsmučam z rame (z vrha je bilo spihano) - fenomenalno. Uspem se podpisati prvi ta dan, kar je pri siceršnjem obisku Viševnika precejšnja redkost.
Tura za dušo in prevetritev glave. Sam s seboj...

***
"Oh dancing with myself
Oh dancing with myself
Well there's nothing to lose
And there's nothing to prove
I'll be dancing with myself"


Ni komentarjev: