Za konec leta so poklicale še Karavanke.
Vreme lepo, razmera tudi. "Eno u izi" sva rekla. Da ne zaključiva leta čist izmučena...
Parkirava na Planini pod Golico, pred začetkom sankaške steze. Folka ni, sankaška urejena. V kar precejšnjem hladu drsava ob Črnem potoku. Po zasneženi cesti mimo Savskih jam in naprej do Markljovega rovta. Dan se odpira, še en strminca skozi gozd, Pusti rovt, levo, še mal in že občudujeva pobočja Ptičjega vrha. Tu že sveti sonce. Na vrhu lepi razgledi in dokaj samotno. Se splača bit bolj zgodaj...
ptiči so naredili celo štalo
Markljov rovt
Vogelspitzeflanke
sonceeee
panorama
proti Avstriji
proti Golici
Fletna turistična smučarija po zgornjem pobočju. V gozdu je bilo še trdo in razrito, je kar ropotalo. Od Rovta pa samo še preža po cesti. In izmikanje gor hodečim. Prinese te do avta...
za vsakega nekaj 1
za vsakega nekaj 2
žičnica Španov vrh
Ker je bila ura komaj 10, midva pa že s ture, sva zavila še pod Španov vrh. Zjutranja kronika filing, Koreninca sva srečala že pred vrati, ajga! Glih enga sva prjavla, se je pa folk začeu filat, tut Lublančan.
Gledava & uživava.
Prfektn!
Pa še izmučila se nisva ;)
***
"Tiho pelje me usoda
skrivam perje od laboda
V stilu skrite elegance
ne prenesem arogance"
Ni komentarjev:
Objavite komentar