Aaaaaa, zabava v Čezsoči pri Prijonu je bila "potapljaška". Čist mal je manjkal, pa bi še iz pokala pil. Še Police so pasali, čeprav nikoli nisem bil ljubitelj...
Naslednje jutro je bila poleg nog trda še glava. Za kolo ni bilo variante, rit se je bunila še preden sem se poskusil usesti na bicikl. Bomo šli na en izi sprehod, da mal raztegnemo nogce... Smrklja pa čist divja (še kar!) in se je zapeljala nad Strmec do mostu, potem pa s ponyjem v hrib. Še na Mangart! Noro!!!
Mi počasi pofruštkamo (no, eni so že v mraku krenili na Svinjaka, ka-ka-kapo dol), se zategnemo do Trente in v hladu stopicljamo po Soški poti. Sonce je pripekalo, z mislimi sem bil pri premagovanju klanca na Mangart (sploh zgornje polovice, ko se "odpre"). Občudovanja vreden podvig!
Kuhalo je tudi nam, vmes smo se ustavljali in hladili v Soči. Pot je fletno speljana, se pa kar vleče (sploh če že štartaš s trdimi nogami). Na koncu je to "raztezanje nogc" trajalao 20km in skoraj 7 ur hoje :O
Ni treba imeti veliko domišljije, da ugotoviš, da so noge na koncu bolj trde in otečene kot na začetku.
Smo pa zmogli! In se potem družno vrgli v Sočo pri Prijonu.
Mrrrzzzwaaaa!
"U Soč so noži!!!"
fešta pri Prijonu - prišli so tudi Policaji
naslednje jutro - klanec ni nič krajši in nič bolj položen
samo škripanje pedal...
tunelčki, kaverne...
proti vrhu
snežno bela osvežitev
woo-hoo! Pogled na Belopeška jezera
požen hudiča... na Mangart :)
še vratolomni spust...
medtem ekipa C prodira po Soški poti
krasna si, bistra hči planin!
vroče je pa blo, vroče
"Ajga, as kej kač vidu??"
na koncu smo hladili nogce in se vrgli med tisočere nože
tale je pa sedu
Fajn!
Pred nevihto pa nazaj čez Predel proti domu s polno torbo spominov, lovorik in prešvicanih cunj :)
***
"De do do do de da da da
Is all I want to say to you"
Ni komentarjev:
Objavite komentar