Po vrnitvi iz divjine sva morala formo potrditi še doma. No, pri sosedih, saj pri nas snega skorajda ni.
Najprej zjutraj presenetiva "gruzijske" kolege z lunch-paketi, potem pa brez informacij o razmerah kreneva "nekam okol tunela" in po poti opazujeva flanke. Žal, vse zelene. No, pred tunelom se spomniva na Sternspitze, ki tako kot pri nas Rodica, nikoli ne razočara. Odvijeva z autobahn-a in uparkirava za cerkvijo. O, lejga en KR je že tle - no, registrska je bila Krapina ;) Zgleda so še Hrvati začeli turat, morš mislit...
Začetna strminca ni obetala, vseeno se preko trav prebijeva do zaledenele ceste. Jedva gre s smučmi. Proti planini se odeja odebeli, na grebenu pa je že trdo, poledenelo, spihano. Pod neskončno piramidasto streho Sternspitze natakneva srenače, vzameva doping in grizeva strmino. Snega minimalno, pa še to res trdo in spihano. Na vrhu se veter umiri, midva tudi - nikjer nikogar, dan pa bogovski.
Pripraviva se, odjenjalo ni niti za milimeter in po trdem ropotamo s plohi proti bajtam v dolini. Woo-hoo, šiba!!!
tole je cilj
lunch-paket by Svaneti
začetek zgleda ubogo
cesta glih za glih
na planini ga je malo več
smerokaz po grebenu
tu je bi zadnji čas za srenače...
...in grizemo
utrinek 1
utrinek 2
razsežnosti vršne piramide
proti vrhu že travca zori, že travca zori prav zares
panoram-ska
super G
v dolino
razsežnosti flanke
podpisano s snežno belo
še zadnja travnata strminca
No, sej smučat se je kr dalo, čeprav je bilo trdo. Proti dolini celo nekaj odjuženega, skozi gozd sva našla žleb z mehkim snegom. Potem v preži po cesti, ki pa je zaprta zaradi podrtih dreves. Šlo je z enim snemanjem smuči (resda 3 kilometrskim ;)
Na koncu sva presmučala še zadnje travnato pobočje in z najboljšim prjatlom (Union) počakala sončni zahod. Krasno!
Kondicija je, Svaneti-hype še drži, zadevo sva pojedla za šalo!
***
"Kakor da svet pred mano leži,
čas je zdej na moji strani
dogajajo se le dobre stvari,
čutim, da nocoj sem
superboy – super – superboy"
Ni komentarjev:
Objavite komentar