*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

9.3.24

Ojstrnik rides again, 9.3.2024

 Hohooo, v petek ga je nasulo do nižin! Sem moral zjutraj dvakrat pomencat oči, da sem res verjel, da je vse zvončke in trobentice zadelala snežna odeja. No, treba je blo še oddelat cel petek (od doma hvalabogu) in tako sva lahko štartala šele v soboto... #medženamiinmučeniki

Sva se kar hitro poenotila, da greva spet nad Ukve, na Ojstrnik. Timing enak kot prejšnji teden, doma pada, proti KG rahlo sneži, Podkoren sameva. Pri rampi v Ukvah "il ragazzo alla cassa" pove v MotoGP angleščini "ze roud iz a klin!". Super, že vijugava navzgor.
Na parkingu samo en avto, naletavajo snežinke, vse je frišno pobeljeno. Zgleda magično, čeprav so se spet usidrali oblaki in megla.

Cesta je še kar bianca, je pa samo 2cm svežega. Ker se nama je kljub mazanju že takoj na štartu neopazno uvalil Albert (*Popov) - in nama potem kravžljal živčke do vrha - , sva po pravkar urezani špuri za sabo dvigovala sneg in jo čist naluknjala. Hmm?? 
Nekako je šlo, kamni so pokriti šele pri koči Nordio-Deffar. "Šibava" naprej, do sedla Lom in naprej nad Dolinco v strminco. GaziBabi vleče, GaziDeda piz*i...
    
Je pa pravljično. Nekaj časa slediva špuri "tisočerih kick-turnov" predhodnika, ki pa na pol hriba obrne. Midva sama naprej, na polno po 15cm frišnega, malček mokrega. Hodi se fajn, vmes se mal posipa. Pa kakšna bunka se pripelje navzdol. Do grebena se mi spet kar vleče - hrib se v enem tednu ni prav nič zmanjšal :O. Zgoraj se oblaki in megla vozijo naokoli. Mal se vidi, mal pa ne ;)

Na vrhu tokrat sama, počasi se urihtava, vidljivost je nekje do deset/dvajset metrov. Nič, tipajoče čez rob in potem mehka pela po ta dan še nedotaknjenih S pobočjih...

sneženo na parkirišču

Popov je dobr, špura se kar sama luknja

strada bianca pri Nordio-Deffar

letimo, drvimo...

nad Dolinco

med starimi bunkami

nič manj kot pravljično!

takole zgledajo S pobočja Ojstrnika

proti vrhu

Ojstri rob

tihožitje

pogled navzdol - nedotaknjeno!

Ja, smučarija je kr vrhunska. Mehko, 15cm frišne povrhnjice in dile plavajo. Vidljivost je sicer slaba in je treba prilagoditi vožnjo. Nekako takole - odglisiraš 5-6 hitrih zavojev in se umakneš na stran. Potem opazuješ, kako se stotine kep in kepic, bunk in bunkic, pa tudi mlinskih kamnov vali za teboj v dolino.  In nova igrica.
Noro!!!
Cel breg sva razrila, vse je v bunkah. Razvrat na kvadrat! 

zgornji del

venda

akrobacije v strmem gozdu

glisiranje v spodnjem, mokrem delu

V gozdu je mal akrobacij, bunke se valijo, na strmih odsekih se kdaj-pa-kdaj počasi odpelje tudi kakšen mini-vlakec, ampak nič nevarnega. Spodaj je zadeva precej odjužena, se pa lepo glisira do ceste. 
Super je blo, če bi bila čist mejčken boljša vidljivost, bi bilo pa naravnost fenomenalno...

cip-cop v dolino

No, dol grede ustaviva in izstopiva iz dil že pri koči. Preveč je kamenja. Dile na ruzak in kar utrujajoče pešačenje do avta. Na cesti ni ostalo niti za eno nosnico belega...

Rezime: izvrstno, škoda za meglo na vrhu!
(interna opomba - tudi rebra so zdržala)

Še bonbonček - niti enega kužka nisva srečala! 
Ka pa to!?? :)

***

"I have a match
to light up your smile
show me a place
where we can go wild
I'll follow your legs
to the spot of no going back"

Ni komentarjev: