*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

24.3.24

Srenjski preval, 24.3.2024

Zunaj vse v cvetju, porezali smo drevje, potem pa poslušam vremensko - najprej naj bi snežilo do 900, pa 800, zvečer že do 500m. Ja, noro! Res se je na začetku noči precej bliskalo, ampak po snegu pa ni prav nič dišalo (smo na 494 nmv).
Zjutraj vstaneva zgodaj, čekiram kamere, nekega silnega snega ni videti!? Nič, izbire sva izločala takole:
- Avstrija predaleč
- Karavanke so bile že prej gole 
- Zelenica se preveč nosi
- Rodica - enako
- proti Zgornjesavski dolini pa bo Pero zbral preveč ljudi, da bi se še midva gužvala na cesti

Ostane torej Pokljuka - ena na izi, pa mal na frišn sneg.
Kreneva zgodaj, Karavanke so dokaj nizko pobeljene. Na Zatrniku še nič, zgleda pa kar megleno. Ker sem na webcam-u videl, da je Na Žlebeh že šajba, sem zračunal, da se bo ravno odprlo, ko prideva v višje nadstropje.

Pri Vojašnici parking skoraj prazen, par turašev pred nama, pa kakšen pešak. Pobelilo je cca. 3cm (!), ravno toliko, da so kopnine pokrite in kamni obloženi. Ob žičnicah se ne bo ravno brezskrbno dol peljalo, si mislim.
Žleb gre na trmo, potem proti Zlatim vodam in desno čez Kačji rob in pod Viševnikom. Jasnine kar noče biti. Hmm? Da bi se uštel - nemogoče ;)

Ko počasi stopicljava za Kačjim robom, pa kar naenkrat - tadaaa - šajba!!! Vsi plani okrog Draškega roba, Selišnika, Debelega vrha odpadejo. Flanka s Srenjskega prevala zgleda fantastično, tle bomo zaorali.
Šibava po špuri, proti vrhu se že mal zapira. Zlezem še do skal, mal traja. Ko se ravno želim urihtati, se pa v trenutku zapre. Grrr... Čakam več kot pol ure, medtem boljša polovica že naredi eno furo. Nič. NIČ! Noče in noče se razkaditi...

In tako se namesto bombastične smuke, kjer vse prši in se kadi, kot firnk previdno odpeljem v difuzno meglo...

na smučišču je pobelilo kopnine

proti Zlatim vodam

takole je bilo za Kačjim robom

potem se pa - ODPRE!

snežno-bela poezija

pogled nazaj

v špuri na Srenjski preval - zgleda fenomenalno

pokazal se je tudi Enoglav (VDV)

pogled navzdol

evo, do tistih skal gor grem - ura 9:18
Gor sem prišel v megli, fenomenalne razmere sva zamudila za 20min
Če bi se vsaj že ta vikend prestavila ura...

tole sem "občudoval" več kot pol ure - ni se zjasnilo :(

takle mamo - tipajoče v difuzi

mau napadamo, ampak nekega užitka pa ni

V megli previdno zavijava navzdol, tudi podlaga je v soncu zgledala precej bolje. Megleno je, ne veš, a pelješ gor al dol. Pripeljeva do izravnave, megla je vse gostejša. Nič, nazaj po špuri, ni druge. Srečava precej ljudi (tudi Svaneti udeleženko, juhuu), noben ne verjame, da je bila še dobre pol ure nazaj šajba. Spustiva se proti Zlatim vodam (ta del med borovci je bil še najboljši), potem pa na vrh Žleba in manjši rodeo z občasnim škrtanjem do žičnice.
Tu spet zelo, zelo previdno - zgleda kot minsko polje. Na polovici zgornje žičnice imam dovolj, dile na ruzak in pešaka. Punca se potrudi povsem do rampe...

Hja, kaj reči? Malce sva zamudila, ampak smučali smo pa. Še dobro, da ni lilo kot iz škafa ;)
Mal posediva, a naju zoprn veter in mraz hitro preženeta iz stolčkov. Sva bila še pred poldnevom doma... na kavču... in TV Pero-fešta v sončni Planici...

***

"Še dobro,
da me tako grdo gledaš,
če ne bi mi še kakšne neumnosti padle na pamet.
In tam jih je že več kot dovolj"

Ni komentarjev: