Baška grapa, 12.6.2022

 Aha, goni pony filing še kar drži. Ker imava potujočo hiško vedno napokano (dopolnjujeva samo zalogo pirov in Nutele ;), sva namestila še bicikle in že drviva po dolini Šentflorjanski. U Gorenjo vas. Se spomnim še iz časov basketa, da je bilo to nekje Bogu za hrbtom, tekme pa vedno trde in naporne.

Sedaj je vse drugače, še cesto so poštimali.

Uparkirava pod štadionom (atletika dogaja!) in takoj zajahava. Mimo Hotavelj (cesta začuda asfaltna, ne marmornata?) in Podgore. Počasi se že začenjamo vzpenjati. Trebija, Sovodenj. Mlinčkava v lep dan. In pihava...

Še strm zaključek in že sva na Kladju. Prvič z biciklom. Pa se mi ni zdel tako hud. 16km se je nabralo, sedaj pa še ovinkasto navzdol. Ful gas  - kot pravi Sin vetra...

S polno petardo priletiva v Cerkno in se komaj ustaviva pri štacuni, da se mal okrepčava. Podobnikov ni na spregled, naju pa čaka še nekaj brcanja...  Pred Baško grapo (iz naslova) sva imela v planu podelati Kladje iz obeh strani in vmes potegniti še do Franje.

Prilezeva tako do klanca pred odcepom za Bolnico Franjo. Cesta zaprta - valjda, napovedan je koncert Kombinatk!!!

Z bicikli na prizorišču ravno ujameva tonsko vajo. Ker je časa še dovolj, potegneva naprej v hrib vse do smučišča Cerkno. Obrneva, pri Franji parkirava kolesa, ubodeva majčko in se potolaživa z Zajcem. Prvi se je kar razlil, "sm mogu koj šenga!". In vse je bilo pripravljeno za koncert...

Kladje z Gorenje vasi

izi-park @Franja

proti smučišču

lepšega imena za počitek na vrhu hriba si ne moreš želeti ;)

Zajc ti da kriiiila

"Proletarci vseh dežel..."

že dons gremo v napad!

Vrhunski dogodek!

Potem je bilo treba še nazaj. Klanec se mi je iz Cerknega zdel precej daljši in strmejši. Leta? Kakorkoli, pripihala sva do vrha. Še dolg spust do avtomobila in novim pustolovščinam naproti...

Kladje še iz Cerkna

"U Hrapa, na hre dš!" 

Utaboriva se v kampu Šorli - umirjeno, prijazno, domače. Za regeneracijo se potolaživa s kozarčkom (dvema, tremi,...) domačega. Pa hitro spat.

Naslednji dan spet šajba, midva pa po trasi Koritnica - Rut - Stržišče - Kal - Kalarsko sedlo - Podbrdo. Krasna tura, razgledna, lepo speljana. Takih lepot se človek naužije le v Grapi. "Če na hre dš" seveda...

Strava je prijavila "max effort" ;)

Rut

vaška lipa @Rut

cerkev v Stržišču

proti Kalarskem sedlu

The Bambi molesters?

Mal sva se seveda (kot vedno) lovila na razpotjih, mal lutala, nadlegovala bambije in končno strmo uletela v Podbrdo. Tu sem jaz odvil po avto, punca pa še gasa na Petrovo brdo. Huh! #imase-možese

Vročina je bila že peklenska, poberem jo pri gostilni in avtomobilistično odvijugava do Sorice. 

Tu je pa res zapasal...

fokus na Sorici

ruta čez Rut-Stržišče-Kal-Kalarsko sedlo-Podbrdo-Petrovo brdo

(1.400 višincev)

    Super vikend, pa še bone sva ponucala!

***

"A hreva u Hrapa? Ne, k hre dš!"

Timix

 

Soča in Mangart, 5.6.2022

Aaaaaa, zabava v Čezsoči pri Prijonu je bila "potapljaška". Čist mal je manjkal, pa bi še iz pokala pil. Še Police so pasali, čeprav nikoli nisem bil ljubitelj...

Naslednje jutro je bila poleg nog trda še glava. Za kolo ni bilo variante, rit se je bunila še preden sem se poskusil usesti na bicikl. Bomo šli na en izi sprehod, da mal raztegnemo nogce... Smrklja pa čist divja (še kar!) in se je zapeljala nad Strmec do mostu, potem pa s ponyjem v hrib. Še na Mangart! Noro!!!

Mi počasi pofruštkamo (no, eni so že v mraku krenili na Svinjaka, ka-ka-kapo dol), se zategnemo do Trente in v hladu stopicljamo po Soški poti. Sonce je pripekalo, z mislimi sem bil pri premagovanju klanca na Mangart (sploh zgornje polovice, ko se "odpre"). Občudovanja vreden podvig!

Kuhalo je tudi nam, vmes smo se ustavljali in hladili v Soči. Pot je fletno speljana, se pa kar vleče (sploh če že štartaš s trdimi nogami). Na koncu je to "raztezanje nogc" trajalao 20km in skoraj 7 ur hoje :O

Ni treba imeti veliko domišljije, da ugotoviš, da so noge na koncu bolj trde in otečene kot na začetku.

Smo pa zmogli! In se potem družno vrgli v Sočo pri Prijonu.

Mrrrzzzwaaaa!

"U Soč so noži!!!"

fešta pri Prijonu - prišli so tudi Policaji

naslednje jutro - klanec ni nič krajši in nič bolj položen

samo škripanje pedal...

tunelčki, kaverne...

proti vrhu

snežno bela osvežitev

woo-hoo! Pogled na Belopeška jezera

požen hudiča... na Mangart :)

še vratolomni spust...

medtem ekipa C prodira po Soški poti

krasna si, bistra hči planin!

vroče je pa blo, vroče

"Ajga, as kej kač vidu??"

na koncu smo hladili nogce in se vrgli med tisočere nože

tale je pa sedu

Fajn!

Pred nevihto pa nazaj čez Predel proti domu s polno torbo spominov, lovorik in prešvicanih cunj :)

***

"De do do do de da da da

Is all I want to say to you"

The Police

Vršič - Goni Pony, 4.6.2022

 In, evo ga spet - 8. izvedba retro-odbite tekme leta!

Goni pony 2022!

Lansko leto zaradi korone dogodek premaknjen na september - letos spet v začetku "poletja" - junija. Vroče je bilo peklensko, v KG je poskočilo čez 30 stopinj. Novih rekordov zato ni bilo, zmagovalca že kar tradicionalno L&L (Laura, Luka), vsi ostali pa navdušeni in oblečeni "po zadnji modi".

Nagnetlo se nas je 1241, filing spet tisti pravi, takih žurov je res manjkalo. Bilo je svega i svašta, samo o koroni ni bilo ne duha ne sluha ;)

Ker v junijskem terminu rit še ni utrjena in noge pečejo že pri Eriki, je bilo kar nekaj dvomov, kako se bo odvilo. Na štartu smo sicer dobili RedBulla, pa napolitanko (in nogavičke) a sem vseeno šel najslabše dosedaj. Komaj sem prehitel "metlo". Smrklja pa čist divja, za las izven prve jakostne.

Ko prideš v cilj, pozabiš na ves mater. Občutki fenomenalni. Potem mal čiliranja (če je to pri 30 stopinjah sploh mogoče), čelado na glavo in na norca v dolino.

Prebila sva se brez poškodb, Šime je bil zelo zmahan, ampak je zdržal. Za vse se ni končalo enako srečno - ob pokanju gum in lomljenju koles je bilo par resnih poškodb...

Na prizorišču smo "izparevali", tekočino je bilo treba hitro nadomestiti. Bend je naredil žur, zabava se je kar potegnila. Potem pa v kolonci nazaj, pa ne proti domu - še enkrat čez vse ovinke Vršiča (v bistvu se je z avtom še bolj vleklo ;) in v Čezsočo na fešto!!!

Spet KRASN!

nova sezona, nova nalepka

napokano

Bogomir in Šime na fotošutingu

zadeve so se pregrevale, potrebno je bilo vodno hlajenje

smrklja je ready!

pony-style

peace-style

prizorišče

pred štartom...

...in tik pred štartom

masovka

vreme prekrasno

v cilju!!!

ciljna panorama

ponyje v luft in na glavo dol!

leti, drvi...

warp-speed

eni se res pripravijo na dogodek ;)

še retro odhod...

in #druhletsevidmospet

Uradni video Goni Pony 2022 je pa tule!

***

"Hey babe, take a walk on the wild side..."

Lou Reed

Vršičkanje, 22.5.2022

 Klasični triatloni te sezone se nadaljujejo - vrt + piknik + kolesarjenje.

Najprej smo v petek v kavbojc-stajlu zapili prodajo firme (streljanje je umanjkalo), potem pa - da ne pridemo iz forme - še piknik u Bohin. Krasn.

V nedeljo je bilo treba pokuriti vsa ta silna spajsi-rebrca in ostale pritikline. Pa tudi malo ponoviti ovinke na Vršič - kako to že gre, kje prtisnemo, kje se šparamo, kjer gre na svežino, kje na navdih, kje na moč in kje na trmo. Na kratko - že od bivše Erike gre samo še na trmo!

Smo ga zmogli, forma ni glih vrhunska (s ponyjem je šla 6 min hitrej!!!) ampak bomo zmogli.

Sodelovalo je tudi vreme - oblačno z vetrom navzgor, tako da je vsaj toplotni udar odpadel...

weber to go

lov je odprt

globoko pod 100 minut :)

z Grebenca je samo še kamn-ski

fokus je (žal) umanjkal

Fajn je blo.

Vršičkarji, vršičkarji...

***

"Vrtičkarji, vrtičkarji..."

Ana Pupedan

Pokljuka čez Streseno in ostale bakanalije, 14.5.2022

 S smučarsko sezono smo dokončno zaključili, dile smo pospravili. Smo se pa malo bolj zavzeto lotili biciklarjenja. Pony vzpon na Vršič se namreč približuje, "v nogah pa še ni pravega dinamita".

Po otvoritveni pri sosedih (ki je bila milo rečeno bolj podobna smučanju) in kruizanju po Obali je bilo treba pogledat še domače hribe.

Zalaufam zverino, mimo Šobca in River Campinga (ki se kar polni) čez Bled in naprej skozi Radovno do odcepa v hrib. Stresena je super, strma, osamljena - za dušo. Vreme ne prevroče, srnjad muva, snega ni več (vsaj nismo tišali), toplo pa ravno ni. Dol grede sem se moral kar dobro zadelati. Je pa leteloooo...

Ko na gravitacijo ne gre več je treba zbrcati še zaključnega pesjana. Od Save na našo polico. Vedno te izmozga. Pljuča so vriskala, noge so bile trde, rit boleča, duša pa pomirjena...

osamljeno

Da se ne bi povsem prekurili, smo naslednji dan otvorili še BBQ sezono. 

Pasal je ko ata na mamo!

weber in ekšn

Na konc pa še torta!!!

ČESTITKE!

Aja, tokrat smo navijal za rumene "norge-vukove" :)

***

"And before that wolf eats my grandma

Give that wolf a banana"

Subwoolfer