Frej predpraznični petek je vedno treba izkoristiti.
Baje ni slabega vremena, samo slaba oprema :)
Tokrat sva napakirala prav vse - dereze, cepine, čelade, vse layerje, srenače, celo firnače za zgornji del. Najbolj prav pa so prišle norveške pelerine - močilo naju je namreč več ali manj celotno turo.
Na deževen zadnjeaprilski dan se zapeljeva v dolino Vrat (z Doorsi na radiu :) - sva drugo vozilo v dolini. Ni zlata, stopničke pa so ;)
Potegneva prav do parkinga v Vratih, kjer naju pričaka presunljivo nepredstavljiv prizor - sama sva, nobenega avtomobila na parkingu! Krasno.
Potem nazaj do 10.5km tablice, uparkirava v najmanjše blato in se opeleriniva. Dile na ramo in veselo skozi polomljeno bukovje. Nekako ne morem udeti te začetne potke in sva spet lomastila strmo v hrib, da sva prišla do melišč. Tu je precej plazovin, vendar niso velike in zavoljo dežja in toplega vremena povsem zmehčane. Čez vse te bunke in v strmino, ki jo kar noče zmanjkati. Vreme se hitro menja - dež, naliv, veter, pa razjasnitev, občasno posveti sonce, potem se spet zapre in ponovi... Mokra kot miši se prebijava navzgor, iz Nad Kuhinje špice prileti kakšen slap mokrega snega. Drugje mirno, je pa pod stenami precej raztreščenega kamenja. Rintava pod Vrbanovimi špicami, gre težko, sneg je razmočen in gnil. Meni sveti rezerva, prav nemarno počasi se vlečem navzgor, hriba pa kar ne zmanjka. Pokuril sem vso energijo plus rezervo, dodatno še tistih 10%, ki jih telo zmore tik pred odpovedjo. Ustavim v snežnem nalivu, punca potegne do razgledne točke na Begunjski vrh. Premočena se pripraviva, potem pa kar naporna in pazljiva smuka po pregnitem snegu - zvrst zavirajoči glisirajoči mokrotnež. Treba je paziti na kamenje in luknje v ruševju. Še najbolje gre tam, kjer so plazovine postrgale povrhnjico...
mi smo prpravlen
izredno redka slika parkinga v Vratih
(še Jetija so večkrat slikali ;)
gozdna vila s čarobnimi paličicami na hrbtu
čez bunke v spodnjem delu
mal se je odprlo, ampak ni trajalo dolgo
moje miške, majcene...
sonce posveti ravno za sliko
malo mešano
mokri plaziči - Nad Kuhinjo špica
spet se jasni proti vrhu...
...a se kmalu zapre
tle je bila že "tifusarska" - napol nezavesten vintalam navzgor
proti kotanji pod Cmirom
še mal...
Cmir v snežnem nalivu
dvoglavi Begunjski vrh
smučanje pod Cmirom...
...in pod Vrbanovimi...
...je previdno!
odpeljeva v mavrico
zaključna stopnja
Happy End
Smučanje je kar naporno, sneg je pregnit in precej cuka in bremza. Previdno sva smučala pod Vrbanovimi, stene so odvrgle precej kamenja. Spodaj pa luknje v ruševju, je treba biti pozoren. Prismuča se do začetka bukovja, potem pa še enkrat dile na ramo in navzdol do avta. Razen nekaj minut sončka, naju je celo pot ornk pralo. Da nisva srečala nikogar verjetno ni treba posebej poudarjati...
***
Si daleč vroča in bleščeča.
Vse dneve svoje sem gledal vate,
Sežgala si mi oči.
Naj pesem neba vsuje,
Na najino se ljubezen.
Kot kapje dežja sreče,
Ki padajo dan na dan."
Ni komentarjev:
Objavite komentar